Članek je objavljen v prestižni avstralski filozofski reviji Philosophy Compass in nudi pregled in kritično analizo struje Modernega konfucijanstva, ki se je na pragu 20. stoletja razvila na Kitajskem in predstavlja osrednjo filozofsko strujo tako imenovanega konfucijanskega preporoda. Moderno konfucijanstvo predstavlja najvplivnejši in najpomembnejši diskurz v sodobni vzhodnoazijski teoriji in v zadnjih dveh desetletjih tudi osrednji del novih prevladujočih ideologij v L.R. Kitajski. Ta struja je opredeljena z iskanjem sintez zahodne in tradicionalne vzhodnoazijske miselnosti in se osredotoča na nadgrajevanje sistemov idej in vrednot, primernih za reševanje družbenih in političnih problemov sodobnega globalnega sveta. Članek zato ni osredotočen zgolj na filozofska izhodišča, ideje in metode modernega konfucijanstva, temveč osvetljuje tudi politična, družbena in ideološka ozadja tkim. konfucijanske prenove na eni, ter njene inherentne povezave z ideološkimi osnovami kitajske modernizacije na drugi strani.
COBISS.SI-ID: 58175330
Članek sledi razvoju konfucijanske misli na Japonskem in pokaže, kako je konfucianizem s svojim osrednjim konceptom poti ostal idejni temelj japonskih intelektualnih krogov, pri čemer je doživel številne transformacije in reinterpretacije. Nova nacionalna država, ki so jo vzpostavili revolucionarji v obdobju Meiji, je na vsebinski ravni postala prav zmes različnih idejnih smeri. Mejdžijevska država je bila moderna, industrijska in tehnološko napredna država, ki se je v svojem temelju identificirala s cesarskim sistemom in šintoistično tradicijo, njeno institucionalno ogrodje pa je skupaj držala trdna konfucijanska ideologija. Članek je zato pomemben za razumevanje, kako se moderne koncepcije narodov izoblikujejo z reinterpretacijo navideznih tradicij, kar velja enako za slovenski narod.
COBISS.SI-ID: 59286882
Članek vsebuje analizo filozofske estetike modernega konfucijanca Xu Fuguana in se osredotoča na njegovo primerjavo med Konfucijevim in Zhuangzijevim razumevanjem koncepta you, ki pokaže pomembne in precejšnje razlike v njuni perspektivi realizacije človeškega duha in njegove povezave z umetnostjo. Zhuangzi ga razume kot stanje osvobojenega in svobodnega človeškega duha, ki je prosto vseh individualnih želja, ciljev in utilitarističnih namenov. Tak duh je v popolni enotnosti z Daom in zato zmožen dojeti in razumevati svet estetsko, intuitivno in ustvarjalno. V Zhuangzijevi filozofiji xiaoyao you kot stanja enotnosti z Daom v vsakodnevnem življenju in s čemer koli se človek ukvarja, je najvišje stanje človeškega duha. Zato je Xu Fuguan Zhuangzija prepoznal kot tistega, ki je resnično živel estetsko življenje. Na drugi strani pa Kongzijev you predstavlja udejstvovanje v umetnosti v zvezi s sprostitvjo in kontemplacijo človeških čustev, kot tudi globljega razumevanja človeške narave v kontekstu samo kultivacije in izobrazbe. Poleg tega, Konfucijevo tavanje v umentosti izraža pomen umetnosti v človeškem življenju glede enote lepega in dobrega, ki pa je neposredno povezano s Konfucijanskimi vrednotami. Zato Kongucijev you v povezavi z umetnostjo kot tako enoto, omogoča globlje razumevanje procesa realizacije moralne subjektnosti kot najvišjega cilja v Kongucijevi filozofiji. Xu Fuguan je želel izpostaviti, da kljub prizadevanju zahodnega modernizma in postmodernizma za osvoboditev človeškega duha, Zhuangzijeva filozofija in njegov estetski pogled na življenje ter ustvarjalnost, omogoča globlje in bolj prefinjeno ozadje za tako svobodo. Toda glede umetnosti kot ene od temeljnih stebrov družbe, pa je Xu videl Konfucijanski koncept shanmei 善美 (dobrega kot lepega) kot tisti, ki je dobrodejen v vzpostavitvi harmonične družbe. V tistem času so njegova prizadevanja, da bi mladi Tajvanski umetniki in intelektualci prisluhnili njegovemu mnenju in kritiki, praktično naletela na gluha ušesa, danes pa interes strmo narašča tako med Kitajskimi in Tajvanskimi akademiki kot tudi zahodnimi sinologi.
COBISS.SI-ID: 59156066