Monografija izhaja iz teze, da je psihoanalitični (Freudov in Lacanov) pojem seksualnega, kot povezanega z nezavednim, pravzaprav filozofski oziroma ontološki problem psihoanalize. Razvije tezo, da je seksualnost točka kratkega stika med ontologijo in epistemologijo. Seksualno in vednost sta strukturirana okoli temeljne ontološke negativnosti (»minusa«), ki ju druži natanko v točki nezavednega. Delo raziskuje tudi širše konsekvence te konfiguracije, vključno z njenimi implikacijami za možno realistično ontologija, ki pa ne more zaobiti koncepta subjekta. Monografijo že prevajajo v šest drugih jezikov.
COBISS.SI-ID: 42082605
Izhodišče članka je teza, da je v jedru Kantovega »kopernikanskega obrata« v filozofiji problem aficiranosti misli z neko »stvarjo«, ki si je misel ne more prisvojiti, čeprav sodi k njej. Tezo podpirata dve osrednji problemski zastavitvi Kantove filozofije. Prva je ontološka, gre za Kantovo »transcendentalno razliko« med fenomenom in noumenom. Druga logično-epistemološka, njeno jedro je samokritika uma oziroma kritika transcendentalnega videza, zarisana v transcendentalni dialektiki prve Kritike. Zastavitvi sta med seboj problemsko in konceptualno povezani, vendar ju Kant uspe zares povezati šele v Kritiki razsodne moči. Učinek povezave, ki temelji na razširitivi transcendentalne estetike s čutnostjo občutja in na logičnih operacijah reflektirajoče razsodne moči, je dodaten, drugi »kopernikanski obrat« Kantove filozofije, s katerim se dovrši Kantova revolucija v načinu mišljenja, s katerim je torej rešen tudi problem aficiranosti misli z njeno »stvarjo«.
COBISS.SI-ID: 40856621
Pisma Wilhelmu Fließu so običajno obravnavana kot predtekst Freudovih spisov iz obdobja, ki jim je sledilo, natančneje, kot zbirka idej, ki zapolnjujejo konceptualno vrzel med Študijami o histeriji in Interpretacijo sanj in na ta način omogočajo razumeti prehod k psihoanalizi v strogem smislu. Izhajajoč iz te miselne linije prispevek v nadaljevanju zagovarja močnejšo tezo, namreč da so bili v korespondenci s Fließom oblikovani pogoji za rojstvo metapsihologije.
COBISS.SI-ID: 64591970
Namen teksta je izpostaviti vzporednice med Deleuzovim in Lacanovim teoretskim podvzetjem. Kljub vzporednicam obstajajo temeljne razlike, ki izhajajo iz dejstva, da je Deleuze, ko je skupaj z Guattarijem v Anti-Ojdipu Lacanovo podvzetje razdelil na dve polovici (objet petit a in veliki Drugi), šel v ravno nasprotno smeri od tiste, ki ga z Lacanom druži. Zdi se, da se je, navkljub posameznim primerom, ki pričajo o nasprotnem, tako v splošnem ravno izognil tistemu, kar Lacan imenuje »srečanje z realnim«, ki se za Lacana zgodi ravno kot nemožno. To je še najbolj vidno ob Deleuzovi kritiki psihoanalize, njegovi kritiki nezavednega in predelavi pojma realnega, ki ga pozni Lacan približa nezavednemu ter ga opredeli kot realno brez zakona. Na tej točki tekst izpostavi bližino tez, ki jih je nedavno postavil Jacques-Alain Miller v tekstu o realnem v 21. stoletju, samemu Deleuzu, skozi kritiko Millerja pa izpostavi tudi neko drugo perspektivo, ki bi jo bilo mogoče ubrati ob Lacanovi omembi »zakona, ki se giblje«.
COBISS.SI-ID: 40711213
Monografija A-cogito je v prvi vrsti študija ontološkega statusa kartezijanskega cogita. V prvem delu knjige je v ospredju sistematična primerjava med Descartesovim cogitom in tako imenovanimi »anticipacijami« cogita pri sv. Avguštinu in sv. Tomažu Akvinskem. Zahtevnost te raziskave sloni predvsem na dejstvu, da Descartes in Avguštin ne delita le skupnega izhodišča v točki dokaza neizpodbitnosti našega obstoja, pač se obe filozofiji ujemata tudi kot predstavnici ontološkega dualizma. V nadaljevanju knjige si zastavimo vprašanje, ali ni med »anticipacije« cogita mogoče uvrstiti še enega, povsem drugačnega vira, namreč samozavedanja norosti, kakršno nastopa v različnih oblikah severno-renesančne umetnosti. Na podlagi analize renesančnih umetniških del nato poskušamo ekstrapolirati argument, ki bi ga lahko pogojno poimenovali ontološki dokaz bivanja neumnosti. V zadnjem delu knjige je v navezavi na obravnavane tematike ter sodobno biopolitično teorijo razvita teorija grotesknega.
COBISS.SI-ID: 287929600