S poskusom med ljudmi preverjamo dve konkurenčni teoriji, ki pojasnjujeta, zakaj ljudje uspešno usklajujejo svoje vedenje na fokalnih točkah v igrah z več ravnovesji. Standardna ekonomska razlaga predpostavlja individualistično razmišljanje ob pričakovanju naključnega vedenja drugih. Alternativna razlaga predpostavlja skupinsko razmišljanje, kjer posamezniki najprej poiščejo najboljši rezultat za skupino in potem delujejo glede na njihovo vlogo v tem rezultatu. Rezultati so v neskladju z najboljšim odzivom na naključje, a so v skladu s skupinskim razmišljanjem, čeprav obstaja tudi nepojasnjena heterogenost. Povečanje težavnosti pri nalogah koordinacije nekoliko poveča vedenje, ki je v skladu z odzivom na randomizacijo.
COBISS.SI-ID: 1539019972
Z vedenjskim laboratorijskim poskusom smo preiskali kompleksnost vedenjskih strategij, ki jih ljudje uporabljajo pri odločitvi, ali pomagali anonimnim drugim ljudem. V ponavljajoči se igri pomoči so donorji videli, ali so njihovi prejemniki v preteklosti pomagali (informacije 1. reda) in lahko pridobili nadaljnje informacije (2. reda) o teh odločitvah. Podrobna analiza posameznih strategij kaže, da številni udeleženci poskusa svoje odločitve temeljijo izključno na informacijah 1. reda. Hkrati je precejšen del subjektov dosledno upošteval tudi informacije 2. reda. Naši rezultati nudijo močno empirično podporo mehanizmom, ki naj bi po teoriji podpirali pogojno sodelovanje. Nakazjejo tudi na izrazito heterogenost človeških vedenjskih strategij.
COBISS.SI-ID: 1538835908
skanje partnerja je pri številnih živalskih vrstah povezano z nenavadnim vedenjem ali morfologijo, ki jo s pridom izkoriščajo plenilci. Kako povezava med intenzivnostjo parjenja in stopnjo ogroženosti s strani plenilcev vpliva na evolucijsko dinamiko v populacijah plena, v katerih prihaja do Alleejevega učinka? V članku na to vprašanje odgovorimo za širok nabor naravnih populacij, ki so izpostavljene plenilcem (bodisi specialistom bodisi generalistom). Obravnavamo evolucijsko dinamiko intenzitete iskanja partnerjev oziroma, ekvivalentno, moči Alleejevega učinka, ter ugotovimo, da evolucijska dinamika populacijo plena bodisi privede do najšibkejšega Alleejevega učinka, bodisi se v populaciji izraža evolucijska bi-stabilnost, kjer je potek evolucije odvisen od začetne strategije populacije plena. Pokažemo tudi, da evolucijsko razvejanje ni možno v populacijah, ki so izpostavljene plenilcem generalistom. Evolucijsko razvejanje je možno ko so plenilci specialisti, vendar pa je sobivanje različnih strategij plena le začasno in evolucija sčasoma privede do monomorfne populacije plena, ki izraža najšibkejši Alleejev učinek.
COBISS.SI-ID: 1540037828
Evolucijski samomor (angl. evolutionary suicide) je pojav, kjer naravna selekcija populacijo strategij pripelje do izumrtja. Gyllenberg in Parvinen (Bull. Math. Biol. 63(5): pp. 981–993, 2001) sta pokazala, da je znotraj dokaj širokega razreda determinističnih populacijskih modelov nezvezen prehod v izumrtje potreben pogoj za nastop evolucijskega samomora. Ena od njunih predpostavk je, da je fitnes redkega mutanta definiran tudi v stanju izumrtja populacije. Medtem ko je ta predpostavka izpolnjena pri veliki večini populacijskih modelov pa temu ni tako pri epidemioloških modelih, ki jih uporabljamo za opis dinamike spolno prenosljivih bolezni. V članku pokažemo, da je v takem primeru evolucijski samomor mogoč tudi s postopnim zmanjševanjem populacije gostiteljev in podamo pogoje pri katerih evolucija patogenih organizmov pripelje do izumrtja populacije gostiteljev.
COBISS.SI-ID: 1538031044