V raziskavi smo ocenili učinkovitost čiščenja, pridelave rib in zelenjave, porabo vode in učinkovitost rabe vode pilotnega akvaponičnega sistema za male ciprinidne ribogojnice na principu zaključevanja zank in zajema hranil iz onesnažene vode za potrebe pridelave hrane. Čistilni sistem je uspešno zmanjšal porabo vode, biomaso alg, celokupne suspendirane snovi, biokemijsko potrebo po kisiku, kemijsko potrebo po kisiku, NH4-N, skupni dušik in skupni fosfor. Negativna odstranitev NO3-N, NO2-N in PO4-P kaže na potrebo po postavitvi dodatnih hidroponičnih gred v sistem. Biomasa pridelanega paradižnika je bila visoka. Predstavljeni akvaponični sistem je lahko uporaben za semi-naravne ribogojnice z do 2 kg rib/m3. Članek obravnava združbo alg v sistemih akvaponike vključno z diatomejami v povezavi s procesi čiščenja in privzemom hranil.
COBISS.SI-ID: 4745067
Čeprav so za varstvo narave pomembne formalizirane sinteze vegetacije na kontinentalnem nivoju je v članku predstavljen šele prvi primer. Naredili smo klasifikacijo vegetacije in opisali glavne biogeografske vzorce poplavnih gozdov in jelševih grezov v Evropi. V podatkovni bazi smo zbrali več kot 40 000 vegetacijskih popisov poplavnih gozdov in jelševih močvirnih gozdov iz cele Evrope. Glavne biogeografske vzorce in rastiščne gradiente, ki se odražajo v vrstni sestavi smo analizirali z ordinacijo (DCA) in klastrsko analizo. Ločili smo 29 asociacij poplavnih gozdov in jelševih grezov, ki jih uvrščamo v 4 zveze: Alnion incanae, Osmundo-Alnion, Populion albae in Alnion glutinosae. V raziskavi smo prvič uporabili formalizirano klasifikacijo na nivoju asociacij za splošno razširjen vegetacijski tip na kontinentalnem nivoju. Predlagana klasifikacija vegetacije predstavlja znanstveno osnovo za nujne izboljšave habitanih tipologij, ki jih uporabljajo naravovarstveniki v Evropi.
COBISS.SI-ID: 39125293
Dotoki rek lahko bistveno vplivajo na kroženje ogljika v priobalnem morju. V članku smo s pomočjo analize izotopske sestave anorganskega ogljika (δ13CDIC) proučevali vpliv štirih rek (Isonzo/Soče, Timava/Reke, Rižane in Dragonje) na anorganski ogljik (C) v Tržaškem zalivu (severni Jadran). Leta 2007 je z rekami v zaliv prišlo 1.03×1011 g C neraztopljenega anorganskega ogljika, največ ga je prinesla Dragonja in najmanj Isonzo/Soča. Rečna voda je v primerjavi z morsko bolj alkalna (TA) in ima višje vrednosti pCO2, se pa vnos rečnega materiala močno razlikuje glede na mesto vzorčenja. δ13CDIC vrednosti in izotopsko masno ravnotežje kažejo, da je bil spomladi leta 2007 rečni vnos na lokaciji VIDA na JV delu Tržaškega zaliva ca. 16% DIC. Jeseni 2007 je bil DIC vnos rek manjši (3%), čeprav je bil vnos ogljika večji kot spomladi. Termično mešanje vode v Tržaškem zalivu in burja prispevajo k manjšem vnosu rečnega DIC. Naši rezultati kažejo, da imajo zaradi direktnega vnosa rečnega DIC in povečanega biološkega vnosa DIC zaradi dotoka hranil, rečne delte pomemben vpliv na kroženje ogljika v Tržaškem zalivu.
COBISS.SI-ID: 27642407