Na slovenskem kongresu o vodah je bil strokovni javnosti predtavljen referat o pomenu biofilma v tekočih vodah. Biofilm, sestavljen iz kompleksne združbe mikroorganizmov in zunajceličnega matriksa, v procesu mineralizacije učinkovito pretvarja kompleksnejše organske snovi v enostavne anorganske spojine. Večja površina substrata za obrast biofilma pomeni večjo sposobnost sistema za samočiščenje. V skrajnem primeru, ko voda teče po betonskem koritu ali zamuljenem dnu, je ta sposobnost močno okrnjena. V vodotoku s hidrogeomorfološko raznolikim peščenim in prodnatim dnom, kjer voda na različnih predelih vstopa, se nekaj časa pretaka med zrni proda in peska ter nato ponovno izstopa iz sedimenta, ta stik pa omogoča kompleksne presnovne poti, ki v zadnji fazi vodijo v čistejšo vodo. Hidromorfološki posegi v vodotok močno okrnijo eno izmed ključnih ekosistemskih storitev - doprinos k razbremenitvi ekosistema. To se odrazi v slabši kakovosti tako površinskih kot tudi podzemnih vod, ki so vir pitne vode. V prispevku so predstavljeni različni načini ocene aktivnosti biofilma v tekočih vodah. Na primeru različnih slovenskih rek so povzeti najnovejši izsledki o tem, kako posegi v strugo in človekove dejavnosti v porečju vplivajo na intenziteto mikrobnih procesov.
F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference)
COBISS.SI-ID: 4304975V scenariju segrevanja podnebja, predvidenega za to stoletje, se pričakuje povečanje temperature voda in povišanje koncentracij hranil v površinskih vodah, medtem, ko so sinergistični oziroma antagonistični učinki the stresorjev na biološke procese v vodah slabo poznani. Prispevek predstavlja rezulate raziskave interakcij in učinkov temperature in koncentracije hranil na dihanje sedimentov iz hiporeika različno obremenjenih rečnih odsekov. V poletni sezoni je bil na obeh lokacijah dokazan sinergijski učinek povišane temperature in povečanih vsebnosti hranil, medtem ko v drugih sezonah to ni bilo potrjeno, kar kaže na sezonske razlike v odzivu bioloških procesov na izbrane stresorje.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 3960399V okviru tega prispevka je predstavljena vodna geokemija in izotopska geokemija treh prodnatih rek (reka Kamniška Bistrica, reka Idrijca in reka Sava v Sloveniji) v Sloveniji. Na te reke močno vpliva vrsta procesov, vključno z onesnaženjem vode, spreminjanjem pretoka in kanalov, prekomernim ribolovom, invazivnimi vrstami in podnebnimi spremembami. Sistematične študije geokemije rek zagotavljajo pomembne informacije o kemičnem preperevanju tal ter naravnih in antropogenih procesih, ki kontrolirajo raztopljene kemične obremenitve, medtem ko študije bioloških komponent rečnega sistema (makrofiti, perifiton, heterotrofni biofilm, nevretenčarji, ribe) prispevajo k razumevanju, kako se sistem odziva na antropogena učinke s strukturnimi značilnostmi in funkcionalnim odzivom.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 29338919Konferenčni prispevek podaja postavitev hidrološkega modela reke Pesnice od izvira do Perniškega jezera, ki omogoča hkratno modeliranje spiranja hranil. V ta namen smo uporabili hibriden pristop k modeliranju, ki temelji na knjižnici znanja in orodju za avtomatsko odkrivanje enačb ProBMoT. Za tovrstno modeliranje je bilo potrebno pridobiti različne podatke: o reliefu, padavinah, rabi tal, številu prebivalcev, lokacijah čistilnih naprav, erodibilnosti zemljine, itd. Model smo umerili na meritve pretokov in koncentracij hranil, opravljene v letu 2016. S pomočjo izdelanega modela lahko ugotavljamo prispevke različnih virov onesnaženja k onesnaženosti površinskih in deloma podzemnih voda. Model omogoča testiranje različnih scenarijev (podnebne spremembe, spremembe rabe tal in spremembe v načinu odvajanja odpadne vode) ter validacijo izvedenih meritev, za kar do sedaj nismo imeli ustreznih orodij.
F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference)
COBISS.SI-ID: 8028001V tem prispevku smo predstavili naše razumevanje odnosov in kombiniranih učinkov različnih okoljskih stresorjev, vključno s spremembami, ki jih povzročajo podnebne spremembe v porečju Idrijce. Prispevek na podlagi modeliranja, terenskih in laboratorijskih meritev diskutira o vplivu stresorjev na odziv ekosistema v smislu mobilnosti Hg, prostorske porazdelitve in reaktivnosti.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 27857959