Ta študija opisuje nov laboratorijski inkubacijski pretočni sistem kot orodje za hitro oceno dihanja sedimenta - pogosto uporabljenega funkcionalnega indikatorja v rečnih ekosistemih. Meritve so primerjane z in situ meritvami dihanja v zaprtih komorah. Raziskan je tudi vpliv velikostne sestave sedimenta na dihanje. Študija je pokazala, da fini sedimenti ((5 mm) bistveno prispevajo k heterotrofnemu dihanju v preučevani reki in da je sistem obetavno orodje za izvajanje laboratorijskih poskusov, ki raziskujejo odnose med stresorji in indikatorji.
COBISS.SI-ID: 4134223
Članek obravnava geokemijo površinskih voda in kroženje ogljika, ki v glavnem zavisita od geološke podlage v porečju. Raziskane površinske vode v porečju Pesnice, ki je hidromorfološko močno preoblikovano (vodni zadrževalniki, urejanje struge, melioracije), predstavljajo vode, na katere vpliva kemijsko preperevanje karbonatov in v glavnem klastičnih kamnin. Namen naše raziskave je bil analizirati hidrogeokemično in izotopsko sestavo raztopljenega in partikulatnega ogljika skupaj s karakterizacijo suspendirane snovi in oceno biogeokemijskih procesov v porečju Pesnice v Sloveniji pred zadrževalnikom in za njim. Površinske vode so večinoma blizu nasičenja glede na kalcit in dolomit, raztopljen CO2 je od 49 do 1000 krat prenasičen relativno na atmosfero. δ13CDIC je bil v razponu od -14.8 do -4.2 ‰ in kaže na sledeče biogeokemijske procese v rečnem sistemu: razgradnja organske snovi, raztapljanje karbonatov in biološka aktivnost, kar je bilo potrjeno s SEM mikroskopijo in EDXS mikroanalizo. Rezultati SEM/EDXS so pokazali, da je suspendirana snov iz Pesnice 1 in Pesnice 2 (nad zadrževalnikom Perniško jezero) sestavljena iz alumosilikatov s K, Mg in Ca. Vzorec iz Pesnice 3 (pod zadrževalnikom) kaže na veliko biološko aktivnost (diatomeje), medtem ko vzorec iz Pesnice 4 (pritok Pesnice, drenažni kanal Biš) vsebuje veliko delcev mikroporozne strukture in vlaknatih struktur, ki so po vsej verjetnosti antropogenega izvora. δ13CPOC se spreminja od -29.5 do -27.6 ‰ in kaže na različne stopnje razgrajenega terestričnega materiala. Bolj negativne vrednosti δ13CPOC opazimo na lokaciji v drenažnem kanalu Biš in kažejo na večji terestrični vnos v rečni sistem kot lokacije Pesnice 1, 2 in 3, ki imajo višje vrednosti δ13CPOC. Ti prvi rezultati o suspendirani snovi v porečju Pesnice služijo za evalvacijo antropogenih vplivov, posebno v povezavi s prihodnjimi vplivi in dolgoročnim načrtovanjem trajnostnega upravljanja s porečjem.
COBISS.SI-ID: 30052903
Predstavljen je pregled biogeokemisjkih procesov, ki smo jih preučevali v treh slovenskih rekah (Kamniška Bistrica, Sava v Sloveniji in Idrijci) in predstavljajo idealen naravni laboratorij za študij biogeokemisjkih procesov in antropogenih vplivov v porečjih z visoko intenzivnostjo preperevanja. Vodna geokemija Kamniške Bistrice, Save v Sloveniji in Idrijce je dominirana s HCO3-, Ca2+ in Mg2+ ter Ca2+/Mg2+ molarnim razmerjem in kaže da je kalcitno/dolomitno preperevanje glavni vir ionov v rečnem sistemu. Kamniška Bistrica, reka Sava v Sloveniji in Idrijca ter njeni pritoki so prenasičeni glede na kalcit in dolomit. Koncentracije pCO2 so v povprečju 25 krat nad atmosferskimi vrednostmi v Kamniški Bistrici, 20 krat nad atmosferskim v reki Savi v Sloveniji ter 13 krat v reki Idrijci. δ13CDIC vrednosti se v Kamniški Bistrici spreminjajo od -12,7 do -2,7 ‰, od -12,7 do -6,3 ‰ v reki Savi v Sloveniji in od 10,8 do -6,6 ‰ v reki Idrijci. V vseh raziskanih rekah je raztapljanje karbonatov najpomembnejši biogeokemijski proces, ki vpliva na izotopsko sestavo ogljika v zgornjem delu porečja, medtem ko raztapljanje karbonatov in razgradnja organske snovi kontrolirata izotopsko sestavo ogljika v spodnjem delu porečja, razen v reki Idrijci, kjer oba procesa vplivata enako od izvira do izliva v reko Sočo.
COBISS.SI-ID: 30481447
V prispevku je predstavljena prva ocena sektorsko specifičnih, prostorsko razrešenih globalnih izpustov Hg v sladkovodne sisteme. Med drugim je na podlagi poznavanja procesov, ki vplivajo na transport živega srebra iz kontaminiranim površin v porečju Idrijce ter obsega onesnaženja, narejena globalna ocena tovrstnih izpustov za kategorijo kontaminiranih območij. Gre za prvo tovrstno oceno, ki je nastala v sodelovanju z organizacijo UN Environment in služi kot ena izmed strokovnih podlag za konvencijo Minamata, ki med drugim v posebnem členu naslavlja problematiko s Hg kontaminiranih območij.
COBISS.SI-ID: 30268455
Glavni namen tega prispevka je bil ugotoviti, kateri okoljski dejavniki vplivajo na respiracijsko aktivnost rečnega biofilma (tj. aktivnost prenosa elektronov v dihalni verigi - ETSA) v sedimentu Kamniške Bistrice. V ta namen smo zbrali vse razpoložljive podatke o fizikalno-kemijskih lastnostih vode, velikostni sestavi sedimentov, strukturi rečnega dna, rabi prostora v porečju in vnosu hranil. Dobljeni nabor podatkov smo nato uporabili za poglabljanje znanja o medsebojnem vplivu lokalnih dejavnikov in dejavnikov na nivoju porečja, ki so vplivali na metabolizem reke Kamniške Bistrice, in sicer z uporabo metod strojnega učenja, s tako imenovano indukcijo odločitvenih dreves.
COBISS.SI-ID: 28933415