Študija predstavlja model segmentacije starejših na trgu mobilne telefonije, ki vključuje širok nabor spremenljivk, kot so vedenje potrošnikov, odnos do uporabe ter sprejemljivost. Ti dejavniki so pomembni za razumevanje vzorcev (ne)uporabe mobilnih telefonov med uporabniki navadnih in pametnih telefonov ter med neuporabniki mobilnih telefonov. Model temelji na hibridnem pristopu dvostopenjske analize skupin, ki so bili zbrani s telefonsko anketo na reprezentativnem vzorcu prebivalcev Slovenije, starejših od 55 let. Namen telefonske anketne raziskave je bil pridobiti podatke o uporabi mobilnih in pametnih telefonov, z njimi povezanih storitev in ovir pri uporabi med starejšimi prebivalci Slovenije. Ciljna populacija so bili prebivalci Slovenije, stari 55 let ali več. Vzorec velikosti 20.000 enot je izdelal Statistični urad Republike Slovenije z uporabo enostopnega slučajnega vzorčenja oseb iz Centralnega registra prebivalstva s stratifikacijo po starosti, spolu, tipu naselja in regiji. Število izbranih oseb znotraj vsakega stratuma je bilo proporcionalno stanju na populaciji. Anketiranje je dokončalo 1.543, kar predstavlja skupno število respondentov (t.i. realizirani vzorec). Končna stopnja odgovora po standardu AAPOR 2 je 23,9 %. Zbiranje podatkov je potekalo jeseni 2015, prek računalniško podprtega telefonskega anketiranja (CATI). Vprašalnik je sestavljalo 63 vprašanj (Q1 do Q63), ki so skupno vsebovala 178 spremenljivk. Vprašanja so bila razdeljena v pet širših vsebinskih sklopov o 1) splošni (ne)uporabi mobilnih telefonov in njihovih funkcij, 2) izkušnjah in mnenjih glede uporabe oz. potencialne uporabe pametnih telefonov, 3) uporabi interneta in računalnika, 4) zdravju, aktivnostih dnevnega življenja in kakovosti življenja ter 5) demografskih značilnostih.
F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj
COBISS.SI-ID: 34708829Mobilni telefoni s svojo razširjenostjo med starejšimi ponujajo nove možnosti na področju aktivnega in zdravega staranja. Zlasti bi k aktivnemu staranju lahko prispevala za zdaj slabo izkoriščena integracija pametnih telefonov s podpornimi tehnologijami. Članek oriše področje podpornih tehnologij za starejše na pametnih telefonih, kjer je posebej izpostavljeno področje mobilnega zdravja (m-zdravja). V članku so predstavljeni ključni dejavniki in ovire za sprejemanje m-storitev med starejšimi. Pregled razširjenosti in opis lastnosti t. i. zaganjalnikov za pametne telefone, ki s prilagojenim uporabniškim vmesnikom starejšim omogočajo enostavnejši dostop in uporabo podpornih tehnologij na pametnih telefonih pokaže, da je ponudba tovrstnih aplikacij izredno omejena, in sicer tako v smislu prilagojenosti uporabniških vmesnikov kot tudi glede nabora podpornih tehnologij, ki jih zaganjalniki ponujajo. V sklepu so izpostavljene nekatere smernice za nadaljnje raziskovalne aktivnosti na področju preučevanja sprejemanja in uporabnosti ne le mobilnih aplikacij, temveč tudi drugih e-storitev na področju zdravega in aktivnega staranja. Opisana so izhodišča iterativnega pristopa, ki omogoča aktivno vključenost končnih uporabnikov v vse faze raziskovanja in razvoja izbranih e-storitev.
F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj
COBISS.SI-ID: 33575773Poročilo zajema rezultate raziskave o uporabi mobilnih telefonov na reprezentativnem vzorcu oseb, starih 55 let in več v Sloveniji. Rezultat dvo-stopenjske analize skupin sta dve natančno profilirani skupini, pri čemer se znotraj vsake nahaja pet vnaprej določenih segmentov (ne)uporabnikov, prisotnih na trgu mobilnih telefonov. Glede na intenzivnost uporabe mobilnega telefona in potencial za sprejetje/uporabo mobilnega telefona smo tako prepoznali deset skupin, ki smo jih poimenovali: rezervirani ubežniki, nezainteresirani osipniki, zadovoljni neuporabniki, varčni klicatelji, nevztrajni staromodneži, aktivni družabni medmrežniki, z zasebnostjo obremenjeni izkušeni zavzeteži, informirani varni igralci, dobri državljani sveta pametnih telefonov, zadržani uporabniki osnov pametnega telefona. Za sprejemanje telefonov kažejo nadpovprečno zanimanje le zadržani uporabniki osnov pametnega telefona, dobri državljani sveta pametnih telefonov in z zasebnostjo obremenjeni izkušeni zavzeteži. Kratkoročno gledano bodo uporabniki pametnega telefona najverjetneje postali le z zasebnostjo obremenjeni izkušeni zavzeteži. Z dolgoročne perspektive bodo aktivni družabni medmrežniki in zadovoljni neuporabniki pod močnim zunanjim pritiskom verjetno spremenili mnenje glede sprejemanja pametnega telefona. Kratkoročno se pričakuje majhna verjetnost sprememb za skupine: nezainteresirani osipniki, varčni klicatelji in rezervirani ubežniki. Do prihodnjih sprememb bo najverjetneje prišlo zaradi različnih kohortnih učinkov. Naše ugotovitve predstavljajo trdno podlago za znanstvenike in ponudnike, da dodatno razmislijo o specifičnih potrebah starejših glede njihove naprednejše uporabe pametnih telefonov in interneta, saj mnoge od prepoznanih skupin spodkopavajo pojem starejših kot "osnovnih" uporabnikov mobilnih telefonov. Z vedenjskim modelom ter modelom segmentacije, ki smo ju razvili v tej študiji, smo pokazali, da osebe, starejše od 55 let, na trgu mobilnih telefonov niso homogena potrošniška skupina, temveč jih je mogoče združiti v heterogene segmente mobilnih (ne)uporabnikov s prepoznavnimi demografskimi lastnostmi in značilnostmi trenutnega obdobja njihovega življenja.
F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj
COBISS.SI-ID: 35511133Poročilo zajema rezultate študije o uporabi mobilnih telefonov na reprezentativnem vzorcu 1581 oseb, starih 55 let in več v Sloveniji. Študija je prinesla več zanimivih ugotovitev. Rezultati kažejo, da je 90% ljudi, starejših od 55 let, uporabnikov mobilnega telefona; 28% izmed njih uporablja pametni telefon, 73% pa telefon, ki omogoča samo osnovne funkcije. Uporabniki pametnih telefonov, stari 55 let in več, zelo malo uporabljajo najsodobnejše storitve, ki jim jih pametni telefon ponuja: 37% jih uporablja navigacijo za zemljevide, 18% video klice, 9% klic v sili. Poleg tega 24% uporabnikov pametnega telefona uporablja vsaj eno funkcijo, ki ni navigacija za zemljevide (tj. video klic, klic v sili, spremljanje telesne aktivnosti itd.). Navigacijo za zemljevide bolj verjetno uporabljajo moški z visoko izobrazbo, ki imajo novejši telefon, ki ga uporabljajo pogosto, na njem uporabljajo več funkcionalnosti in imajo sklenjeno naročniško razmerje. Navigacijo za zemljevide bolj verjetno uporabljajo tudi uporabniki, ki dobro poznajo pametne telefone, redno uporabljajo internet in računalnik ter imajo nadpovprečno znanje za uporabo interneta. Prepoznane so bile tri ključne ovire za uporabo pametnega telefona: ni prave potrebe po tem, mobilni telefon je predrag, tekoči stroški uporabe bi bili preveliki. Najredkeje naveden razlog za neuporabo mobilnega telefona so zdravstvene težave. Večina respondentov je imela na voljo nekoga, ki jim lahko nudi pomoč pri morebitnih težavah s pametnim telefonom. Večina jih namerava mobilni telefon uporabljati tudi v prihodnje, vendar ne nameravajo uporabljati dodatnih storitev, ki jih telefon ponuja. Uporabniki pametnih telefonov zaznavajo pametne telefone kot zelo uporabne in enostavne za uporabo in jih misel o uporabi pametnega telefona ne navdaja s strahom. Namen respondentov, da bodo začeli uporabljati pametni telefon oz. da se ga bodo začeti učiti uporabljati, ni zelo močan; 37% ne-uporabnikov pametnih telefonov se povsem strinja z izjavo, da se nameravajo v naslednjih petih začeti učiti uporabljati pametni telefon oz. ga začeti uporabljati.
F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj
COBISS.SI-ID: 35511389Podporne tehnologije so pomemben vidik informacijsko-komunikacijskih tehnologij v družbi staranja. Mobilni telefoni so ena najbolj razširjenih tehnologij med starejšimi in imajo velik potencial, da jim služijo tudi kot podporne tehnologije, kar še posebej velja za pametne telefone. Senzorji, vgrajeni v pametni telefon in nanj nameščene aplikacije, tega lahko pretvorijo v podporno napravo, ki prispeva k izboljšanju kvalitete življenja starejšega. Zaradi široke uporabe pametni telefoni z vgrajenimi podpornimi tehnologijami predstavljajo tudi priložnost za digitalno vključenost starejših. Projekt Mobile ageing je tako usmerjen v preučevanje socio-tehnoloških potencialnih rab podpornih tehnologij na (pametnih) mobilnih telefonih in njihove vloge v vključujočem in opolnomočenem staranju za raznolike skupine starejših ljudi. Cilj projekta je vzpostavitev povezave med psihološkimi potrebami starejših in oblikovnimi lastnostmi mobilnih telefonov, pri čemer želimo zaobjeti raznolikost heterogenih skupin starejših in prispevati k bolj holističnemu razumevanju kvalitete življenja starejših. Poročilo je strukturirano v tri tematske sklope, ki zasledujejo cilje projekta. Najprej so predstavljeni ključni vidiki kvalitete življenja starejših s poudarkom na definiciji in merah pojma kvalitete življenja. Sledi pregled trendov rabe mobilnega telefona v Sloveniji in v Evropski uniji s pregledom teoretičnih pristopov k prevzemanju tehnologije. Tretji del poročila se osredotoča na uporabniško izkušnjo in oblikovanje mobilnih telefonov. Poročilo se zaključi s prikazom doslej objavljenih smernic za oblikovanje mobilnih telefonov in pametnih telefonov.
F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj
COBISS.SI-ID: 33910109