Oblikovne smernice in seznami so lahko uporaben pripomoček pri razvoju in vrednotenju oblike uporabniškega vmesnika mobilnega telefona za starejše. Študija preučuje dimenzije uporabnosti oblike mobilnih telefonov za starejše ter z njimi povezane spremembe, glede na obdobje in tip naprave (navadni ali pametni mobilni telefoni). Izvedeno je bilo ekspertno kodiranje osmih smernic in seznamov za oblikovanje mobilnih telefonov za starejše, ki so nastali med letoma 2006 in 2014. Rezultati ekspertnega kodiranja kažejo, da se oblikovne smernice in seznami najpogosteje osredotočajo na dejavnike povezane z vidnim in tipnim zaznavanjem (npr. visok kontrast, vrsta tipk in velikost tipk), medtem ko redko naslavljajo različne elementne besedilnega vmesnika (npr. enostavnost vnosa besedila, povratna informacija tipk in vrsta pisave). Skozi čas so oblikovne smernice in seznami postali bolj kompleksni v smislu povprečnega števila vključenih kategorij in dimenzij uporabnosti. V splošnem se smernice za pametne telefone bolj osredotočajo na zaslon, zaslon na dotik, besedilo in dejavnike povezane z zunanjostjo naprave, medtem ko smernice za navadne mobilne telefone poudarjajo uporabnost tipkovnice in menijev. Poleg potencialnih dimenzij uporabnosti, ki jih je mogoče razširiti v smernice, študija poudarja tudi potrebo po napredku na konceptualnem in empiričnem področju preučevanja ergonomije in dimenzij uporabnosti drugih mobilnih naprav z majhnimi zasloni, kot so tablični računalniki in nosljive naprave, ki se jih uporablja na področju teleoskrbe in telezdravja za spremljanje dnevnih aktivnosti in merjenje vitalnih znakov.
COBISS.SI-ID: 35061597
Z zmanjševanjem s starostjo povezanih razlik pri uporabi mobilnih telefonov in pospešenim staranjem prebivalstva so starejši vedno bolj zaželena ciljna skupina za ponudnike mobilnih telefonov. Čeprav obstaja izčrpna literatura, ki se ukvarja z uporabo mobilnih telefonov med starejšimi, je študij o segmentaciji te skupine potrošnikov sorazmerno malo ali pa imajo pomembne vsebinske omejitve. Izhajajoč iz modela segmentacije, ki temelji na koristih in vedenju, v članku opisana študija predstavlja model segmentacije starejših na trgu mobilnih telefonov, ki vključuje širok nabor različnih vedenjskih in stališčnih spremenljivk o potrošnikih, ki so pomembne za razumevanje vzorcev (ne-)uporabe mobilnih telefonov, tako med uporabniki navadnih in pametnih mobilnih telefonov, kot tudi med neuporabniki mobilnih telefonov. Model temelji na hibridnem pristopu z dvostopenjsko analizo razvrščanja v skupine na podatkih, zbranih v letu 2015 s telefonsko anketo na reprezentativnem vzorcu (n = 1.581) odraslih, starih 55 let ali več, v Sloveniji. Rezultati analiz so pokazali dve enoznačno definirani skupini znotraj vsakega od petih a priori določenih segmentov – torej skupaj 10 različnih skupin. Rezultati razkrivajo, da starejši še vedno raje uporabljajo navadne mobilne telefone. Kljub temu je trg mobilnih telefonov postal zelo raznolik, saj ga sestavljajo skupine starejših z značilnimi vzorci uporabe navadnih in pametnih telefonov, ki so povezani z različnimi socialno-demografskimi in življenjskimi profili. Ker mnogi od teh profilov postavljajo pod vprašaj razumevanje starejših kot "osnovnih" uporabnikov mobilnih telefonov, tukajšnje ugotovitve predstavljajo trdno izhodišče za raziskovalce in tržnike, da v prihodnosti še bolj poglobljeno raziščejo potrebe starejših odraslih, ki so povezane z napredno uporabo pametnih telefonov in mobilnega interneta.
COBISS.SI-ID: 35275869
Študija preučuje, kako je pri starejših sestava omrežij druženja povezana s pogostostjo njihovega komuniciranja prek stacionarnega in mobilnega telefona s člani teh omrežij. Prav tako študija, poleg komunikacije prek telefona, preučuje osebno komunikacijo v teh omrežjih. Podatki v anketi so bili zbrani z merjenjem egocentričnih omrežij socialne opore na nacionalnem reprezentativnem vzorcu slovenskih upokojencev. Rezultati multiple regresijske analize so pokazali, da sestava omrežij druženja v večji meri napoveduje pogostost komuniciranja starejših s člani njihovih omrežij druženja prek stacionarnega, kot pa prek mobilnega telefona. Statistično neznačilna povezava med pogostostjo komuniciranja prek stacionarnega in mobilnega telefona kaže, da imata obe tehnologiji zelo verjetno različno vlogo pri vzdrževanju omrežij druženja pri starejših. Rezultati so nakazali tudi razliko med pomembnostjo kontrolnih spremenljivk za pogostost komuniciranja prek stacionarnega in mobilnega telefona, ki so povezane s sociodemografskimi značilnostmi starejših. Medtem ko so starost, izobrazba in dejstvo, da starejši živijo sami, značilno povezani s pogostostjo komuniciranja prek mobilnega telefona s člani omrežij druženja, med značilne dejavnike komuniciranja prek stacionarnega telefona sodita spremenljivki spol in prisotnost zdravstvenih težav.
COBISS.SI-ID: 33921629
Za pametne telefone se pričakuje, da bodo imeli v prihodnosti osrednjo vlogo pri spodbujanju aktivnega in zdravega staranja zaradi možnosti integracije podpornih tehnologij. V članku izhajamo iz pregleda literature na področju smernic za oblikovanje uporabniških vmesnikov za starejše na pametnih telefonih in predstavimo rezultate testiranja uporabnosti osmih funkcionalnosti in podporne tehnologije zaganjalnika GoLivePhone. Kvantitativne metrike uporabnosti nakazujejo sorazmerno ustrezno prilagojenost zaganjalnika GoLivePhone, pri čemer uporabnost vmesnika ni pogojena s tipom storitve (osnovna funkcionalnost proti podporni tehnologiji), marveč z njegovim dizajnom. Hkrati podrobnejši pregled napak med testi uporabnosti izpostavlja dve področji optimizacije uporabnosti vmesnikov na zaganjalnikih. Prvo predstavljajo napake zaradi napačnih dejanj, ki so posledica neustreznega ujemanja miselnih modelov starejših s strukturo uporabniškega vmesnika. Hkrati pa rezultati kažejo, da je večzaslonska navigacija za starejše koristna le, ko je videz vmesnikih elementov konsistenten in se na istem zaslonu ne nahaja več vnosnih polj.
COBISS.SI-ID: 33956701
Mobilni telefoni postajajo vse pomembnejši za medosebno komuniciranje starejših s člani njihovih omrežij socialne opore. Raziskave kažejo, da starejši vedno bolj pogosto uporabljajo mobilni telefon za ohranjanje in krepitev odnosov z družinskimi člani, vrstniki in oskrbovalci, ki jim nudijo čustveno oporo in druženje. Pričujoča študija preučuje, kako upokojeni starejši prebivalci Slovenije uporabljajo mobilni telefon za podporno komuniciranje ter kako so lastnosti njihovih omrežij socialne opore povezane s pogostostjo mobilnega komuniciranja s člani teh omrežij. Z analizo podatkov o egocentričnih omrežjih socialne opore, zbranih na reprezentativnem vzorcu upokojenih starejših v Sloveniji, smo ugotovili, da s sestavo omrežij čustvene opore in druženja slabo napovemo pogostost komuniciranja starejših s člani njihovih omrežij prek mobilnega telefona. Obenem ugotavljamo, da sta bolj pogosto osebno komuniciranje in komuniciranje prek stacionarnega telefona pozitivno povezana s mobilnim komuniciranjem s člani teh omrežij. S tem se nakazuje potreba po boljšem razumevanju dejavnikov, oblik in posledic medijske večopravilnosti tudi med starejšimi, ki jim do sedaj v tem pogledu raziskovalci niso še posvečali dovolj pozornosti. Hkrati rezultati nakazujejo pomen socio-demografskih značilnosti starejših, saj npr. starost, socialno-ekonomski položaj in dejstvo, ali starejši živijo sami, statistično značilno določajo pogostost komuniciranja prek mobilnega telefona s člani njihovih omrežij, četudi je intenzivnost takšnega komuniciranja odvisna od vrste socialne opore.
COBISS.SI-ID: 33244509