Mobilni telefoni postajajo vse pomembnejši za medosebno komuniciranje starejših s člani njihovih omrežij socialne opore. Raziskave kažejo, da starejši vedno bolj pogosto uporabljajo mobilni telefon za ohranjanje in krepitev odnosov z družinskimi člani, vrstniki in oskrbovalci, ki jim nudijo čustveno oporo in druženje. Pričujoča študija preučuje, kako upokojeni starejši prebivalci v Sloveniji uporabljajo mobilni telefon kot osebno napravo za podporno komuniciranje ter kako so lastnosti njihovih omrežij socialne opore povezane s pogostostjo njihovega komuniciranja s člani teh omrežij prek mobilnega telefona. Z analizo podatkov o egocentričnih omrežjih socialne opore, zbranih na reprezentativnem vzorcu upokojenih starejših prebivalcev Slovenije, smo ugotovili, da s sestavo omrežij čustvene opore in druženja slabo napovemo pogostost komuniciranja starejših s člani njihovih omrežij prek mobilnega telefona. Obenem ugotavljamo, da sta bolj pogosto osebno komuniciranje in komuniciranje prek stacionarnega telefona pozitivno povezana s komuniciranjem prek mobilnega telefona s člani teh omrežij. Zato lahko sklepamo, da starejši z uporabo mobilnega telefona širijo komunikacijsko polje v svojih omrežjih socialne opore. Hkrati rezultati tudi nakazujejo pomen socio-demografskih značilnosti starejših, saj npr. starost, socialno-ekonomski položaj in dejstvo, ali starejši živijo sami, statistično značilno določajo pogostost komuniciranja prek mobilnega telefona s člani njihovih omrežij, četudi je intenzivnost takšnega komuniciranja odvisna od vrste socialne opore.
COBISS.SI-ID: 33244509
Prispevek opisuje evalvacijske študije izobraževalnih iger za starejše, ki so bile izvedene na večkulturnem evropskem vzorcu. Cilji evalvacije so bili preučiti pridobivanje znanja skozi igranje iger, sprejemanje dveh različnih interakcijskih sistemov igre pri starejših, njihove izkušnje z igranjem igre in dostopnost uporabniškega vmesnika igre. Študija je bila z uporabo kombinacije različnih kvalitativnih in kvantitativnih raziskovalnih metod izvedena med starejšimi na Nizozemskem, v Španiji in v Grčiji. Testi so pokazali, (i) da sta dostopnost menijev igre in interakcijskih naprav visoki, (ii) da je bila uporabniška izkušnja pri igranju digitalne izobraževalne igre prek daljinskega upravljalnika televizije in 3D senzorja večinoma pozitivna, ter (iii) da so starejši poročali, da so se ob igranju tudi učili. Sklenemo lahko, da so bili cilji doseženi, saj smo starejšim v treh različnih evropskih državah omogočili primerljivo dostopnost in uporabniško izkušnjo ter jim zagotovili izobraževalno izkušnjo.
COBISS.SI-ID: 33147997
Hiter razvoj in vedno večja vloga informacijsko-komunikacijskih tehnologij zahtevata bolj razvite digitalne spretnosti posameznikov. Prispevek se osredotoča na koncepta digitalnih spretnosti in reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih, ki bosta obravnavana tudi na podlagi empiričnih podatkov, pridobljenih v mednarodni študiji PIAAC. V uvodnem delu je podan pregled literature in so predstavljeni rezultati predhodnih raziskav s področja merjenja digitalnih spretnosti ter podatki o uporabi storitev informacijske družbe med članicami Evropske unije. V drugem delu članka analiziramo rezultate, pridobljene v študiji PIAAC. Ti rezultati so pokazali, da imata največji vpliv na uspešnost reševanja problemov v tehnološko bogatih okoljih starost in izobrazba, kar potrjujejo tudi rezultati drugih raziskav. Prispevek zaključujemo s predlogi za izboljšanje trenutnega stanja vključenosti vseh skupin prebivalstva v programe usposabljanja na področju digitalnih spretnosti.
COBISS.SI-ID: 33414493