Namen raziskave je bil proučiti občutljivost linij koruze iz genske banke koruze na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani na herbicide z različnimi aktivnimi snovmi. V proučevanje je bilo vključenih 20 linij koruze. Linije smo tretirali z različnimi herbicidi; z dvema smo tretirali pred vznikom, H1 (izoksaflutol), H2 (mezotrion, S–metolaklor, terbutilazin), s tremi pa po vzniku, H3 (foramsulfuron, jodosulfuron–metil natrij), H4 (nikosulfuron) in H5 (bentazon, dikamba). V skladu z EPPO smernicami smo poškodbe zaradi fitotoksičnosti ocenili vizualno v razvojni fazi 4-6 listov, beležili smo čas metličenja in svilanja ter ob spravilu izmerili višino storža in rastlin. Po spravilu smo izmerili še dolžino storža in storže stehtali. Ocene poškodb smo izvrednotili s Kruskal-Wallisovo enosmerno analizo variance. Merjene parametre smo statistično obdelali z analizo variance po metodi split-plot. Rezultati so pokazali, da za vse proučevane lastnosti med linijami obstajajo razlike v občutljivosti na posamezen herbicid in da različni herbicidi povzročajo različno jakost in različne poškodbe na isti populaciji. Prav tako smo opazili vpliv različnih herbicidov na merjene lastnosti koruze, kot so pridelek ali čas metličenja in svilanja.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 8193657Na Oddelku za agronomijo BF se v sklopu Slovenske rastlinske genske banke (SRGB) hranijo genski viri kmetijskih rastlin: ajda, pšenica (v manjšem obsegu ječmen, rž, oves in proso), koruza, krmne rastline, sadne rastline (jablane in hruške) ter zdravilne in aromatične rastline, predvsem tiste, ki so najbolj ogrožene. Namen hranjenja je obvarovati genetsko variabilnost prvotnih populacij, lokalnih sort, ekotipov ter samoniklih rastlin, ki so jih izpodrinile novejše tržno zanimivejše sorte. Semena omenjenih genskih virov se hranijo pri 4 °C in 8 % vlagi. Z rezultati v preteklosti opravljenih kalilnih testov je bilo ugotovljeno, da so ohranili primerno kalivost do 20, 30, tudi 40 let, odvisno od vrste. Pri večini semenskih vzorcev je bila v letih 2013 in 2014 ponovno preverjena laboratorijska kalivost, na podlagi katere se bo v prihodnjih letih določala prioriteta obnove oz. razmnožitve. Prav tako bomo vzdrževali in obnavljali kolekcijo trav in detelj ter zdravilnih in aromatičnih rastlin ter nasad jablan in hrušk. V prihodnje bomo tam, kjer je to še možno, dopolnili gensko banko z novimi genskimi viri s terena. Uporabnost genskih virov, ki se hranijo je velika. Nekateri od teh so zaradi prilagojenosti na slovenske okoljske razmere, zanimivi za ekološko pridelavo. Obstoječa genska banka je tudi bogat, neizkoriščen vir genov za genetske raziskave in uporabo v žlahtnjenju novih sort.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 8260985V prispevku so predstavljeni rezultati testiranja starih avtohtonih sort marelic s kakovostnimi plodovi na navzočnost ‘Candidatus P. prunorum’, ki povzroča ESFY. 26 od 27 testiranih starih dreves je bilo okuženih z ESFY, vendar nobeno drevo ne kaže bolezenskih znamenj. Za preverjanje možnega prenosa opažene tolerantnosti na potomce so bili spomladi 2013 cepiči iz okuženih nesimptomatičnih dreves sort Debeli Flokarji in Catarji cepljeni na podlago Mirabolana 29C. Vseh 12 sadik se je v prvi rastni dobi dobro razvilo. V letu 2014 je bilo pri štirih sadikah spomladi opaženo predčasno odganjanje listov, sicer je razvoj sadik v drugem letu po cepljenju potekal normalno. Po končani drugi rastni dobi so rezultati laboratorijskih analiz potrdili prisotnost ‘Ca. P. prunorum’ pri desetih od dvanajstih sadik.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 4672872