V4-1413 — Zaključno poročilo
1.
Vzgoja kakovostnega razmnoževalnega materiala česna sorte 'Ptujski jesenski'

V okviru ciljnega raziskovalnega projekta smo preizkušali različne tehnike za vzgojo kakovostnega razmnoževalnega materiala česna sorte Ptujski jesenski. Laboratorijsko testiranje rastlin te sorte s serološkimi testi (DAS- in TAS-ELISA) na navzočnost 8 virusov česna je pokazalo visoko stopnjo okuženosti dveh izvorov razmnoževalnega materiala. Za poskus vzgoje brezvirusnih rastlin sorte Ptujski jesenski smo uvedli in vitro razmnoževanje te sorte iz meristemov in to tehniko kombinirali s termoterapijo. Učinkovitost eliminacije virusov je bila izredno nizka, zato je zelo pomembno, da za nadaljnje razmnoževanje ali eliminacijo virusov izberemo rastline, ki so okužene s čim manjšim številom virusov. V ta namen potrebujemo zanesljivo vzorčenje in občutljive metode detekcije.

COBISS.SI-ID: 5402472
2.
Drevesa starih slovenskih sort marelic kažejo toletanco za okužbo s 'Candidatus Phytoplasma prunorum'

V prispevku so predstavljeni rezultati pridobljeni v okviru dveh CRP projektov z vzorčenjem in testiranjem lokalnih kultivarjev marelic iz različnih lokacij na navzočnost fitoplazme 'Candidatus. Phytoplasma prunorum' in virusa šarke (Plum pox virus, PPV). Vzorčeno je bilo 8 dreves sorte Pišeška marelica, 2 drevesi sorte Budanjska marelica, 2 drevesi sorte Bela pašta, 3 drevesa sorte Catarji, 10 dreves sorte Debeli flokaji in 2 drevesi sorte Drobni flokarji. Z izjemo enega drevesa so bila vsa okužena s 'Candidatus Phytoplasma prunorum', vendar nobeno ni lazalo znamenj okužbe. Za pojasnitev teh rezultatov obstaja več hipotez, ki so bile predstavljene v prispevku.

COBISS.SI-ID: 4729448
3.
Molekulska raznolikost izolatov fitoplazem 'Candidatus Phytoplasma mali' in 'Ca. P. prunorum' v Sloveniji

Filogenetsko zelo sorodni fitoplazmi ‘Candidatus Phytoplasma mali’ in ‘Ca. P. prunorum’ povzročata ekonomsko pomembni bolezni sadnega drevja, metličavost jablan (AP) in leptonekrozo koščičarjev (ESFY). Rezultati raziskave kažejo, da je genska raznolikost obeh fitoplazem v Sloveniji zmerna. Na osnovi gena aceF lahko pri ‘Ca. P. mali’ razlikujemo pet genotipov, šest na osnovi gena secY, tri na osnovi pnp in sedem na osnovi gena imp. S sekvenčno večlokusno analizo smo pokazali, da je v Sloveniji prisotnih 16 različnih haplotipov. Pri ‘Ca. P. prunorum’ lahko razlikujemo štiri genotipe na osnovi gena aceF, dva na osnovi gena secY, enega na osnovi pnp in pet na osnovi imp. Za ‘Ca. P. prunorum’ smo našli sedem različnih haplotipov.

COBISS.SI-ID: 4259407
4.
Proučevanje tolerantnosti starih slovenskih sort marelic na okužbo s fitoplazmo ‘Candidatus Phytoplasma prunorum’

V prispevku so predstavljeni rezultati testiranja starih avtohtonih sort marelic s kakovostnimi plodovi na navzočnost ‘Candidatus P. prunorum’, ki povzroča ESFY. 26 od 27 testiranih starih dreves je bilo okuženih z ESFY, vendar nobeno drevo ne kaže bolezenskih znamenj. Za preverjanje možnega prenosa opažene tolerantnosti na potomce so bili spomladi 2013 cepiči iz okuženih nesimptomatičnih dreves sort Debeli Flokarji in Catarji cepljeni na podlago Mirabolana 29C. Vseh 12 sadik se je v prvi rastni dobi dobro razvilo. V letu 2014 je bilo pri štirih sadikah spomladi opaženo predčasno odganjanje listov, sicer je razvoj sadik v drugem letu po cepljenju potekal normalno. Po končani drugi rastni dobi so rezultati laboratorijskih analiz potrdili prisotnost ‘Ca. P. prunorum’ pri desetih od dvanajstih sadik.

COBISS.SI-ID: 4672872
5.
Vrednotenje pridelka koruze za sonarave oblike kmetovanja

Sodobne hibridne sorte koruze že več desetletij prevladujejo tako v Sloveniji kot drugod po svetu. Izboljšanje populacijskih sort z rekurentno selekcijo je mogoče in ima lahko v primeru posebnih lastnosti svoje mesto v tržni pridelavi. V sortnih poskusih v osrednji Sloveniji in v Beli krajini smo proučevali izbrane stare populacije koruze. Pridelki koruze so bili na obeh lokacijah in v obeh letih močno odvisni od genotipa. Populacije 'Rdeča bohinjka' in delno 'Rumena bohinjka', podobno pa tudi 'LJ 180' so imele majhne pridelke, bile pa so med najbolj ranimi, medtem ko sta imeli sodobni hibridni sorti, 'P 9074' in 'Ronaldinio KWS', pričakovano največji pridelek. Pridelek populacije 'P 9074' je bil na laboratorijskem polju Biotehniške fakultete skoraj dvakrat večji od druge najboljše populacije poltrdinke 'Metliška Plut'.

COBISS.SI-ID: 8804729