Namen raziskave je bil proučiti vpliv slanosti tal na kalivost zrnja ter vsebnost kolorofila in karotinoidov pri koruzi. V proučevanje sta bila vključena dva hibrida ‘Bc 678’ and ‘Bc 408’, vzgojena na Zavodu za koruzo Inštituta za žlahtnjenje rastlin v Zagrebu ter dve domači populaciji (LMP-1 and LMP-2) s Kosova. Poskus je bil izveden v 4 ponovitvah in sicer za kalivost v petrijevkah po 100 zrn, za vsebnost klorofila in karotinoidov pa v lončkih po 2 rastlini z 1 kg substrata. Vsak genotip je bil, poleg kontrole, tretiran s 4 različnimi koncentracijami (50, 100, 200 in 400 mMol NaCl in CaCl2 ). Kalivost smo ugotavljali prvih 15 dni vsakih 24 ur. Klorofil ‘a’ in ‘b’ in karotinoide smo ekstrahirali z 80 % acetonom. Vsebnost klorofila in karotinoidov smo računali s pomočjo absorpcijske vrednosti pri 662, 644 and 440 nm. Pri največji slanosti (400 mMol NaCl in CaCl2) je pri vseh kultivarjih ugotovljen statistično značilno manjši odstotek in indeks kalivosti. Prav tako so pri vseh kultivarjih ugotovljene statistično značilne razlike med različnimi koncentracijami slanosti tudi za vsebnost klorofila ‘a’ in ‘b’ ter vsebnost karotinoidov.
COBISS.SI-ID: 279766016
V letih 2011 in 2012 smo preučevali vpliv hitrosti škropljenja (5, 8,5 in 12 km/h) na kakovost fungicidnega nanosa na klas ozimne pšenice, na pridelek, na kakovost zrnja, na pojav fuzarioz klasa (Fusarium head blight - FHB) in na vsebnost deoxynivalenola (DON) v zrnju. Uporabili smo injektorske šobe z dvojnim asimetričnim curkom pri tlaku škropljenja 5,0 bar in fungicid na podlagi a.s. protiokonazol in tebukonazol. S povečevanjem hitrosti škropljenja se je značilno zmanjševal odstotek pokritosti sprednje in zadnje strani klasa. Pri vseh 3 hitrostih škropljenja je bila boljša pokritost zadnje strani klasa. Vpliv hitrosti škropljenja je bil opazen v letu 2011, ko je bil pri hitrosti škropljenja 5 km/h značilno višji pridelek zrnja in višja absolutna masa zrnja kot pri ostalih obravnavanjih. V kontroli je bil v obeh poskusnih letih najnižji pridelek zrnja, v letu 2011 in 2012 pa tudi hektolitrska in absolutna masa zrnja. V obeh poskusnih letih je bila pri kontroli značilno višja vsebnost DON kot pri ostalih obravnavanjih. V letu 2012 je vsebnost DON pri kontroli presegla mejno dovoljeno vrednost. Hitrost škropljenja ni imela vpliva na vsebnost DON v zrnju. Vpliv hitrosti škropljenja se je pokazal pri odstotku okuženih klasov. Pri hitrosti škropljenja 5 in 8,5 km/h je bil značilno nižji odstotek okuženih klasov kot pri hitrosti škropljenja 12 km/h. Vozna hitrost je imela vpliv na pokritost klasov s fungicidom, na pridelek in kakovost zrnja, na pojav fuzarioz klasa, ne pa tudi na vsebnost DON.
COBISS.SI-ID: 8106105