V dolini reke Pesnice (Zamarkova) smo v poljskem poskusu ugotavljali odzivnost rastlin na globino setve ter gospodarsko in okoljsko vrednost pridelkov suhe snovi na ekološko pomembnih in/ali obvodnih območjih. Poskus je bil zasnovan pa metodi split-plot v štirih ponovitvah. Na glavnih parcelah smo obravnavali rastlinsko vrsto (lucerna, črna detelja TDM1 in TDM2), na podparcelah pa globino setve (0,5 in 2 cm). Ugotovljeno je bilo, da je pridelek suhe snovi prve košnje odvisen od rastlinske vrste in globine setve, medtem ko pridelek druge košnje nakazuje statistično značilno odvisnost le od rastlinske vrste. Najvišji pridelek je bil tako dosežen s setvijo metuljnic in travno deteljnih mešanic na globini 0,5 cm. Največji pridelek suhe snovi smo pridelali ob prvi košnji z metuljnicama sejanima v čisti setvi. Ob drugi košnji beležimo statistično največja vendar primerljiva pridelka suhe snovi med mešanico na bazi črne detelje in v čisti setvi sejano črno deteljo.
F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine
COBISS.SI-ID: 3830572V dolini reke Pesnice, pri naselju Zamarkova (n. v. 245 m, 46° 34' 29.18” N, 15° 47' 33.33” E) smo v poljskem poskusu, ki smo ga izvajali v letih 2014 in 2015, ugotavljali primernost pridelave lucerne (Medicago sativa L.) ter gospodarsko in okoljsko vrednost pridelkov suhe snovi le te na obvodnih območjih. Poskus je bil zasnovan po metodi naključnega bloka v štirih ponovitvah. Posamezno obravnavanje so predstavljale (L) lucerna, (ČD) črna detelja, (TDM 1) mešanica lucerne in trav in (TDM 2) mešanica črne detelje in trav. V poskusu je bilo ugotovljeno, da je v rastnih razmerah podobnim lanskim, ekonomska upravičenost pridelave lucerne manj primerna od mešanic. Mešanice dajejo v manj ugodnih rastnih razmerah bolj stabilen in večji pridelek kot čisti posevki metuljnic.
F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine
COBISS.SI-ID: 4040748Kakovostna krma, kot je seno lucerne, je v sodobni reji krav molznic nepogrešljiva. Zaradi drobljenja in velikih izgub lističev se je dolgo časa priporočalo predvsem siliranje uvele lucerne z različnimi silirnimi dodatki. Mehanske izgube so še posebej velike ob neustreznem ravnanju z rastlinskim materialom v neugodnih vremenskih razmerah. V ta namen smo ob drugi košnji 2015 izvedli poskus, pri katerem smo določali mehanske izgube zaradi drobljenja lucerne pri dveh načinih venenja (24 in 71 ur) in dveh načinih sušenja (142 in 166 ur). Izgube rastlinskih delov zaradi drobljenja smo določali vsakič ob spravilu s t.i. metodo sesalca (Staubsaugermethode, FAT Berichte). Mehanske izgube lucerne med 24 urnim venenjem so znašale 5,4 %, pri 71 urnem venenju 6,4 %, pri 142 urnem sušenju 7,1 % in pri 166 urnem sušenju 10,1 %. Rezultati kažejo, da je mogoče pri sušenju lucerne v zgrabkih ob ustreznem ravnanju s pridelkom mehanske izgube zadrževati na razmeroma nizki ravni.
F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference)
COBISS.SI-ID: 5014632Predstavili smo učinke gnojenja lucerne z dušikom in inokulacije semena z Sinorhizobium meliloti na pridelke in sestavo krme v prvem letu rabe. Gnojenje z majhnimi količinami dušika (2×30 kg na ha) je za približno 10 % povečalo pridelek. Povečanje je šlo predvsem na račun povečanja pri prvi košnji. Pri tem je treba opozoriti, da je šlo za prvo košnjo po setvi neinokuliranega semena, ko se koreninski gomoljčki s fiksacijskimi bakterijami verjetno še niso v celoti izoblikovali. V poskusu s setvijo inokuliranega semena gnojenje z dušikom ni vplivalo na pridelek lucerne. Učinek inokulacije na pridelek sušine je bil podoben kot pri gnojenju s 30 kg N na hektar spomladi in po prvi košnji, ob tem pa je inokulacija tudi nekoliko povečala vsebnost surovih beljakovin v krmi. Razlike v neto energijski vrednosti negnojene in z dušikom gnojene lucerne so bile majhne. Gnojenje tudi ni vplivalo na vsebnost surovih beljakovin v krmi. V danih razmerah se je pokazalo, da je lucerno bolj smiselno inokulirati z bakterijami Sinorhizobium meliloti, kot pa gnojiti z dušikovimi gnojili.
F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference)
COBISS.SI-ID: 5024104Siliranje lucerne je zelo zahtevno, saj vsebuje zelo malo sladkorjev in ima veliko pufersko sposobnost. Na podlagi poskusov, ki smo jih izvedli v letih 2015 in 2016 smo prikazali gibanje sladkorjev in puferske sposobnosti med rastno sezono. Ugotovili smo, da je lucerna prve pomladanske in pozne jesenske košnje za siliranje primernejša od krme poletnih košenj. Podatki kažejo tudi, da je treba za ugoden potek vrenja lucerno veneti vsaj do 400 g sušine na kilogram.
F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference)
COBISS.SI-ID: 5327720