Čas košnje je zelo pomemben dejavnik količine in kakovosti pridelka krme enovrstnih koševin. Zato smo želeli analizirati časovne poteke pridelka zelinja, morfološkega razvoja in parametrov kakovosti lucerne med rastno sezono ter jih povezati s časom košnje. Poljski poskus v split-plot zasnovi z dvema blokoma smo izvedli v Ljubljani leta 2016. Glavne parcele so predstavljale 4 rastne cikluse (C1-C4), podparcele pa 9 tedenskih terminov za merjenje pridelka in vzorčenje zelinja. Rast lucerne je bila v prvi polovici rastne sezone boljša kot v drugi. Pridelek zelinja je v zadnjih dveh ciklusih hitro dosegel maksimum in se nato zmanjševal. Statistična analiza je pokazala, da so linearni regresijski modeli primerni za opisovanje časovnih potekov naslednjih spremenljivk: morfološkega razvoja (PRF), surovih beljakovin (SB), vlaken, netopnih v nevtralnem detergentu (NDV) in neto energije za laktacijo (NEL). Morfološki razvoj lucerne je bil hitrejši poleti kot pomladi ali jeseni, vendar je po tej lastnosti med ciklusi izrazito odstopal samo prvi. Kakovost lucerne je bila predvsem zaradi počasnejšega razvoja v celoti najboljša v C1, kar se je bolj odrazilo pri NDV in NEL kot pri SB. C1 je bil po kakovosti lucerne enakovreden samo C4 na začetku rasti. Upoštevajoč pridelek in vsebnost NEL je bila optimalna starost lucerne ob košnji od 28 do 35 dni spomladi in poleti ter od 35 do 42 dni jeseni.
COBISS.SI-ID: v tisku
Točna, hitra in enostavna metoda za določitev srednje razvojne faze vseh krmnih rastlin je bistvenega pomena za uporabo v znanosti in praksi. Namen raziskave je bil preveriti modificirano metodologijo za določitev srednje razvojne faze pri lucerni (Medicago sativa L.). Modificirana metodologija, srednja razvojna faza na podlagi sveže mase (MSFW) predvideva, da lahko srednjo fazo na podlagi mase (MSW) določimo na podlagi sveže in ne samo suhe mase, kot zahteva originalna metodologija. V letu 2010 in 2011 smo zbrali skupno 198 vzorcev lucerne. Z vzorčenjem smo zaobjeli vse tri rastne cikle: prva, druga in tretja košnja. Korelacija (r) med MSW in MSFW je znašala )0,99. Pri 92% vzorcev je bilo absolutno odstopanje med MSW in MSFW (0,15 na skali med 0 in 9. Enačba za napoved MSFW na podlagi izmerjenega MSW, MSFWnapovedan = 0,9808 x MSW, je bila izdelana s podatki iz prvega leta (n = 141) in preverjena z vzorci iz drugega leta (n = 57). Napaka ocene, izražena kot koren srednjega kvadratnega odklona (RMSD) je bila 0,045. Kot enostavnejša metoda, omogoča MSFW z vsemi prednostmi MSW metodologije večjo uporabnost v praksi.
COBISS.SI-ID: 4936040
V dveh poskusih smo preučevali spremembe kemijske sestave, energijske vrednosti, vsebnosti ß karotena in vitamina E med venenjem, kondenzacijskim sušenjem, siliranjem in skladiščenjem lucerne v valjastih balah. Med siliranjem, kondenzacijskim sušenjem in sušenjem na tleh se je vsebnost neto energije za laktacijo (NEL) zmanjšala za 3 do 13, 7 do 16 in 12 do 13 %, vsebnost ß karotena za 64 do 75, 52 do 91 in 98 %, vsebnost vitamina E pa za 66 do 82, 35 do 70 in 86 do 87 %. Vsebnost sladkorjev se je med sušenjem na kondenzacijski sušilnici zmanjšala bolj kot pri siliranju ovele lucerne, najmanj sladkorjev pa je vsebovalo lucernino seno. Vsebnost surovih beljakovin se med siliranjem, kondenzacijskim sušenjem in med sušenjem lucerne na tleh ni spremenila. Na podlagi vsebnosti dostopnih, na vlakna vezanih beljakovin lahko sklepamo, da je z vidika izkoriščanja beljakovin pri prežvekovalcih sušenje lucerne ugodnejše od siliranja. V ugodnih vremenskih razmerah je bilo zmanjšanje energijske vrednosti med siliranjem in kondenzacijskim sušenjem obsežnejše kot med venenjem na polju. Zmanjšanje vsebnosti ß karotena je bilo v neugodnih vremenskih razmerah obsežnejše kot v razmerah, ki omogočajo hitro oddajanje vlage. Ugotovili smo, da je pri sušenju na tleh zelo težko doseči primerno vsebnost sušine za baliranje sena. S siliranjem in kondenzacijskim sušenjem lucerne je mogoče zmanjšati odvisnost spravila od vremenskih razmer.
COBISS.SI-ID: 5128040
V dveh poskusih smo preučevali spremembe beljakovinske vrednosti lucerne med venenjem, siliranjem, kondenzacijskim sušenjem, sušenjem na tleh in skladiščenjem lucerne v valjastih balah. Vsebnosti surovih beljakovin se med venenjem, siliranjem, kondenzacijskim sušenjem in med sušenjem lucerne na tleh niso spremenile, spremenile pa so se vsebnosti posameznih beljakovinskih frakcij in značilnosti razgrajevanja beljakovin v vampu. Na podlagi razgradljivosti beljakovin v vampu in na podlagi v kislem detergentu netopnih beljakovin sklepamo, da je sušenje lucerne ugodnejše od siliranja. Prebavljive, v vampu nerazgradljive beljakovine, so pri sveži lucerni predstavljale 20,7 % skupnih beljakovin, pri oveli lucerni 27,1 %, pri silažah od 7,3 do 13,7 %, pri kondenzacijsko sušeni lucerni od 9,8 do 21,8 % in pri senu 26,1 in 28,9 % skupnih beljakovin. Velik razpon v razgradljivosti beljakovin kondenzacijsko sušene lucerne kaže, da na beljakovinsko vrednost vpliva potek sušenja v kondenzacijski sušilnici. Razgradljivosti beljakovin lucerne v vampu je bila povezana z vsebnostjo dostopnih, na vlakna vezanih beljakovin.
COBISS.SI-ID: 5391720