V4-1415 — Zaključno poročilo
1.
Napoved telesne mase in klavnosti goved na podlagi mase klavnih trupov

Prikazujemo enačbe za napoved telesne mase in klavnosti goved. Enačbe smo razvili na podlagi mase živali ob zakolu in mase klavnih trupov različnih pasem in kategorij goved (biki, telice, teleta in krave), ki so bile zaklane v slovenskih klavnicah (n=22.930). Enačbe nam v prvi vrsti omogočajo oceno telesne mase živali na podlagi mase klavnega trupa, posredno pa tudi oceno nekaterih parametrov, ki jih potrebujemo pri vodenju črede (oceno telesne mase molznic v čredi, ki jo potrebujemo za izračun vzdrževalnih potreb, ocena telesne mase pitancev, ki jo potrebujemo za oceno dnevnih prirastov telesne mase, itd.).

F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev

COBISS.SI-ID: 288284160
2.
Merjenje lastnosti kakovosti mesa pri govedu

V prispevku prikazujemo rezultate ocenjevanja osnovnih kakovostnih parametrov mesa, bikov lisaste pasme iz progenotestne postaje Žipo Lenart, na najdaljši hrbtni mišici (m. Longissimus dorsi), ki vključuje meritve vrednosti pH, barve, trdote, sposobnost za vezanje vode, vsebnosti intramuskularne maščobe v povezavi z zorjenjem v vakuumski embalaži, lastnostmi klavnega trupa in poreklom živali. Pri meritvah je dan poseben poudarek na spremembi trdote in obstojnosti barve. Dodatno s pomočjo bližnje infrardeče spektroskopije (NIRS) zbiramo spektralne podatke in tako dopolnjujemo umeritvene enačbe za določanje različnih parametrov kakovosti mesa (kemična sestava, preučevanje možnosti napovedovanja mehkobe in oksidacije).

F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev

COBISS.SI-ID: 4719464
3.
Gospodarsko križanje z mesnimi pasmami v letu 2015

Analizirali smo podatke goved, križancev z različnimi mesnimi pasmami, ki se uporabljajo v Sloveniji. Analiza zajema podatke za mlade bike od 12 do 24 mesecev starosti zaklane v slovenskih klavnicah v letu 2015. Primerjali smo križance z limuzin (LIM), šarole (CHA) in belgijsko belo-plavo (BBP) v primeru glavnih pasem krav, ki se uporabljajo v Sloveniji (črno-bela-ČB, rjava-RJ in lisasta-LS). Rezultati kažejo, da je vpliv gospodarskega križanja z mesnimi pasmami na izboljšanje klavne kakovosti sorazmeren mlečnemu tipu krav, torej učinek gospodarskega križanja je največji pri ČB pasmi, sledi RJ pasma, najmanjši pa je pri LS pasmi. V primeru križanja s CHA pasmo je izboljšanje najbolj izraženo pri rastnosti (klavna masa, dnevni prirast), v primeru križanja z BBP pa so rezultati najbolj izraziti pri klavni kakovosti, izboljša se mesnatost in zmanjša zamaščenost. Najmanj učinkovito (vsaj za EUROP klasifikacijo) je križanje pri LS pasmi, še posebej to velja za križanje LS×LIM. Glede na uveljavljen, prevladujoč sistem plačevanja v Sloveniji, pri realizaciji na klavni liniji bikce čiste LS pasme presegajo predvsem križanci s CHA pasmo, ki pa jo v slovenskem prostoru zelo malo uporabljamo.

F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso

COBISS.SI-ID: 4989800
4.
Vpliv druge pašne sezone na klavno kakovost mladih bikov avtohtone cikaste in lisaste pasme

Proučevali smo klavno kakovost mladih bikov cikaste (20) in lisaste (19) pasme, ki so bili zmerno intenzivno pitani v hlevu oziroma v drugi skupini dopitani v hlevu po drugi pašni sezoni. Med pasmama nismo ugotovili razlik v masi klavnih trupov, klavnosti, EUROP konformaciji, dolžini klavnega trupa ali deležu predželodcev in glave. Pri cikasti pasmi smo ugotovili nekoliko večjo zamaščenost, pri lisasti pa globino prsi. Biki, ki so bili po paši dopitani v hlevu so imeli značilno lažje klavne polovice, slabšo klavnost, nižjo EUROP mesnatost in zamaščenost, vendar večji delež predželodcev in glave v primerjavi z biki spitanimi v hlevu brez paše v drugi sezoni. Interakcije med pasmo in tehnologijo pitanja so bile značilne za maso klavnih polovic, mesnatost, zamaščenost, globino prsi in delež predželodcev, medtem ko je teža ob zakolu vplivala na maso klavnih polovic, konformacijo in dolžino trupov. Razlika v odstotku pustega mesa med cikasto in lisasto pasmo ni bila značilna. Cikasti biki so imeli večji delež maščob in manjši delež kosti kot lisasti, tehnologija pitanja pa ni vplivala na odstotek tkiv v klavnih polovicah. Meso cikastih bikov je bilo temnejše rdeče od lisastih in meso bikov, ki so bili spitani v hlevu temnejše rdeče od bikov, ki so bili tudi v drugi sezoni na paši. Na splošno ugotavljamo, da so klavne lastnosti cikastih bikov podobne lisastim in da je uvedba tehnologije paše bikov tudi v drugi pašni sezoni lahko učinkovit način pitanja.

B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci

COBISS.SI-ID: 3434120
5.
Povezava med pasmami, intenzivnostjo rasti in parametri klavne kakovosti bikov

Pri bikih različnih pasem, vzrejenih v različnih pogojih reje in zaklanih v Sloveniji smo analizirali kakovost mesa. V analizo je bilo zajetih 38 bikov rjave, 68 bikov lisaste in 34 bikov črno-bele pasme. Pri vseh analiziranih pasmah se z večjo intenzivnostjo rasti povečuje topla masa trupa in mesnatost, zmanjšuje pa starost živali ob zakolu. Najmanjšo količino intramuskularne maščobe zasledimo pri rjavi pasmi (do 2,3 %), sledi lisasta pasma (do 2,5 %), največjo pa pri črno-beli pasmi (do 3,0 %). Ne glede na pasmo, je bilo meso bikov, ki so priraščali bolj intenzivno mehkejše, temnejše, bolj rdeče in bolj rumene barve kot pri tistih, ki so priraščali manj intenzivno, po drugi strani pa se je pri slednjih z zorenjem bistveno bolj izboljšala mehkoba mesa.

B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci

COBISS.SI-ID: 5392488