V4-1415 — Letno poročilo 2016
1.
Napoved klavnosti goved na podlagi mase klavnih trupov

V prispevku prikazujemo enačbe za napoved klavnosti goved. Enačbe smo razvili na podlagi mase živali ob zakolu in mase klavnih trupov različnih kategorij goved (biki, telice, teleta in krave), ki so bile zaklane v eni izmed slovenskih klavnic (n=22.930). Enačbe nam v prvi vrsti omogočajo oceno telesne mase živali na podlagi mase klavnega trupa, posredno pa tudi oceno nekaterih parametrov, ki jih potrebujemo pri vodenju črede (oceno telesne mase molznic v čredi, ki jo potrebujemo za izračun vzdrževalnih potreb, ocena telesne mase pitancev, ki jo potrebujemo za oceno dnevnih prirastov telesne mase, itd.).

B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci

COBISS.SI-ID: 5151080
2.
Kontrola prireje mesa goved v Sloveniji z analiza klavne kakovosti v letu 2015

V pregledu prikazujemo rezultate rastnosti in klavne kakovosti goved, ki so bila vključena v kontrolo prireje mesa in zaklana v letu 2015. Prikazujemo število živali, mase telet, priraste telet ter zakol in klavno kakovost živali po pasmah in letih. V letu 2015 je bilo kontroliranih 1.488 živali, od tega 1.064 telet. Iz podatka o topli masi trupa in starosti živali ob zakolu smo izračunali neto prirast tople mase trupa ter prirast ocenili tudi na živo maso. V rezultatih primerjalno prikazujemo priraste v času kontrole in rezultate z linije klanja.

F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso

COBISS.SI-ID: 4990056
3.
Gospodarsko križanje z mesnimi pasmami v letu 2015

Analizirali smo podatke goved, križancev z različnimi mesnimi pasmami, ki se uporabljajo v Sloveniji. Analiza zajema podatke za mlade bike od 12 do 24 mesecev starosti zaklane v slovenskih klavnicah v letu 2015. Primerjali smo križance z limuzin (LIM), šarole (CHA) in belgijsko belo-plavo (BBP) v primeru glavnih pasem krav, ki se uporabljajo v Sloveniji (črno-bela-ČB, rjava-RJ in lisasta-LS). Rezultati kažejo, da je vpliv gospodarskega križanja z mesnimi pasmami na izboljšanje klavne kakovosti sorazmeren mlečnemu tipu krav, torej učinek gospodarskega križanja je največji pri ČB pasmi, sledi RJ pasma, najmanjši pa je pri LS pasmi. V primeru križanja s CHA pasmo je izboljšanje najbolj izraženo pri rastnosti (klavna masa, dnevni prirast), v primeru križanja z BBP pa so rezultati najbolj izraziti pri klavni kakovosti, izboljša se mesnatost in zmanjša zamaščenost. Najmanj učinkovito (vsaj za EUROP klasifikacijo) je križanje pri LS pasmi, še posebej to velja za križanje LS×LIM. Glede na uveljavljen, prevladujoč sistem plačevanja v Sloveniji, pri realizaciji na klavni liniji bikce čiste LS pasme presegajo predvsem križanci s CHA pasmo, ki pa jo v slovenskem prostoru zelo malo uporabljamo.

F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso

COBISS.SI-ID: 4989800