Dvajset cikastih in 20 lisastih bikov (starost zakola od 560 do 718 dni) smo pitali na dveh nivojih intenzivnosti (ekstenzivno vs. pol intenzivno). Ob krmljenju podobnih obrokov so ob zakolu cikasti biki dosegali višji odstotek klavnosti (+ 2,5 %), imeli več skupnih maščob (+ 13,7%), manjši odstotek kit (-22,7%) in kosti (- 7,7%), večji delež pustega mesa v razmerju do kosti (+ 8,1%) in večji delež intramuskularne maščobe (+ 45,9 %) kot biki lisaste pasme. Njihovo meso je imelo tudi nižji pH (-4,0%), intenzivnejšo rdečo barvo (+ 13,74%) in izcejo (po 2 dneh, + 28,3%) ter intenzivnejšo aromo (+ 6,1%). Maščobe cikastih bikov so vsebovale večji delež nasičenih maščobnih kislin (+ 6,86%) in manj polinenasičenih maščobnih kislin (-30,8%) kot maščobe lisastih bikov. Glavna razlika med pasmama je počasnejša rast cikastih bikov in njihova manjša teža oziroma večja starost ob doseženi klavni zrelosti v primerjavi z lisasto pasmo.
COBISS.SI-ID: 3839368
V poskusu smo primerjali vpliv običajnega krmnega obroka v času dopitanja, ki temelji na voluminozni krmi z obrokom, ki je imel večjo vsebnost energije, na klavne lastnosti in obnašanje v času krmljenja pri cikastih in lisastih bikih (20 živali vsake pasme). Običajen obrok (EXT) je temeljil na travni silaži, v obroku z večjo vsebnostjo energije (S-INT) pa je bil del travne silaže zamenjan s koruzno silažo in sončničnimi tropinami. Oba obroka sta bila krmljena po volji 10 cika (547 dni stari) in 10 lisastim (422 dni starim) bikom, ki so bili uhlevljeni v skupina po 5 bikov na boks. Rastnost je bila podobna pri obeh pasmah, cikasti biki pa so dosegi klavno zrelost en mesec prej kot lisasti (139 vs 167 dni; P = 0,016). Biki, ki so bili pitani bolj intezivno so imeli večjo telesno maso ob zakolu (645,3 vs 590,1 kg; P = 0,05), dnevni prirast (1,05 vs 0,83 kg; P = 0,026), in konzumacijo krme (11,7 vs 10,6 kg suhe snovi (SS)/dan; P(0.001). Neglede na pasmo in krmo so biki zauživali 77–80% dnevne količine SS v prvih osmih urah po razdelitvi krme. Biki krmljeni EXT so več časa stali (406,4 vs 355,8 min; P ( 0,001) zauživali krmo (217,2 vs 155,3 min; P ( 0,001) in manj časa prežvekovali (77,5 vs 92,9 min; P ( 0,001) kot biki krmljeni S-INT v času prvih 8 ur po razdelitvi krme. Cikasti biki so imeli manjši delež polnih predželodcev (8,7 vs 10,7%; P = 0,002) kot lisasti biki. Pozitivni rezultati pitanja cikastih bikov bi morali opogumiti rejce za pitanje in prirejo govejega mesa s to pasmo in s tem bi prispevali k ohranitvi te pasme, hkrati pa tudi spodbuditi rejce, da bi povečali vsebnost energije s pomočjo krmnih dodatkov v obrokih, ki temeljijo na travi.
COBISS.SI-ID: 3293320
Namen raziskave je bil ugotoviti kako vpliva tehnologija pitanja na maščobnokislinsko sestavo mesa cikastih in lisastih bikov. Pozimi so bili vsi biki krmljeni z enako krmno mešanico iz koruzne in travne silaže ter omejeno količino močne krme. Polovica bikov je spomladi odšla na pašo, polovica pa je ostala v hlevu. Na koncu pašne sezone pa so bili vsi biki ponovno krmljeni z enako krmno mešanico. Po zakolu smo določili skupno količino in maščobnokislinsko sestavo maščob v dolgi hrbtni mišici. Lisasti biki so imeli večji delež PUFA, n-3 ter n-6 PUFA in manjši delež MUFA in SFA. Razmerje med n-6 in n-3 je bilo večje pri lisastih bikih. Tehnologija pitanja je imela le manjši vpliv na maščobnokislinsko sestavo. Biki, ki so bili na paši so imeli večji delež SFA, manjše, ugodnejše razmerje med n-6 in n-3 ter večji delež dolgoverižnih C20-22n3 PUFA, delež CLA pa je bil manjši.
COBISS.SI-ID: 3622024
Analizirali smo podatke iz kontrole prireje mesa zbrane med leti 1998 in 2014 pri lisasti (LS), limuzin (LIM) in šarole (CHA) pasmi ter križancih z mesno pasmo (CR). Na podlagi telesnih mas (TM) pri različnih starostih (ob rojstvu, 90. dan, 210. dan in 365. dan) ter ocenjene TM in starosti ob zakolu smo ocenili dnevne priraste (PTM) ter teoretično porabo presnovljive energije (ME, v MJ/kg PTM) za lastno vzdrževanje pitanca, vzdrževanje krave dojilje, prirast pitanca in skupno porabo (PKVP). Največji PKVP imajo teleta do 8. meseca najmanjši pa biki od 12. do 24. mesecev starosti (134 vs. 106 MJ/kg PTM). Boljša energijska učinkovitost se je pokazala pri pitanju bikov LS pasme (PKVP = 115 MJ/kg PTM) in CR (116 MJ/kg PTM) kot pri pitanju bikov CHA (126 MJ/kg PTM) ali LIM (131 MJ/kg PTM) pasme. Znotraj posamezne starostne kategorije pitanja je za doseganje energijsko učinkovite prireje najpomembnejša intenzivnost reje. Najslabšo energijsko učinkovitost pitanja smo ugotovili pri ekstenzivnem pitanju (25 % živali z najmanjšimi prirasti) bikov CHA (PKVP = 147 MJ/kg PTM, PTM 444 g/dan, starost ob zakolu 34 mesecev) in LIM (PKVP = 184 MJ/kg PTM, PTM 500 g/dan, starost ob zakolu 38 mesecev) pasme. Energijsko najučinkovitejšo prirejo govejega mesa smo ugotovili pri intenzivnem pitanju (25 % živali z največjimi prirasti) bikov LS pasme (PKVP = 94 MJ/kg PTM, PTM 1210 g/dan, starost ob zakolu 20 mesecev) in CR (PKVP = 91 MJ/kg PTM, PTM 1275 g/dan, starost ob zakolu 19 mesecev).
COBISS.SI-ID: 4877416
V Sloveniji več kot polovica vseh kmetijskih zemljišč v uporabi predstavlja trajno travinje, zato ne preseneča dejstvo, da je reja govedi poleg prireje mleka najpomembnejša kmetijska dejavnost. Znano je, da se boljši proizvodni in ekonomski rezultati pitanja govedi dosegajo na krmi iz njiv, zato se pogosto postavlja vprašanje, ali je pitanje govedi na trajnem travinju lahko ekonomsko upravičeno. Odgovor na to smo iskali s pomočjo simulacijskih modelov, pri čemer predstavljamo 12 scenarijev pitanja govedi na trajnem travinju. Ugotovili in potrdili smo, da sta ključna dejavnika za primeren ekonomski rezultat zagotavljanje kakovost krme in intenzivnost pitanja. Tako se dober rezultat (koeficient ekonomičnosti – KEK nad 1) kaže v primeru pitanja bikov do 24 mesecev, ki pri povprečnem prirastu 1.250 g/dan, zelo dobri krmi in pitanju od 150 do 650 kg telesne mase znaša 1,01. Ugoden ekonomski rezultat (1,03) je lahko dosežen tudi pri pitanju telic od 150 do 500 kg telesne mase in pri povprečnem prirastu 1.160 g/dan. Najslabši rezultat (KEK je 0,56) se kaže v primeru podaljševanja obdobja pitanja bikov zaradi slabe kakovosti krme in neustreznega dokrmljevanja. Pitanje volov ob upoštevanju prihodkovno-stroškovnih razmerij iz leta 2015 ekonomsko ni zanimivo, lahko pa postane ob drugačnih prodajnih pogojih, kar pa velja tudi za druge kategorije pitanja in slabših proizvodnih rezultatih.
COBISS.SI-ID: 5390952