Analizirali smo podatke iz kontrole prireje mesa zbrane med leti 1998 in 2014 pri lisasti (LS), limuzin (LIM) in šarole (CHA) pasmi ter križancih z mesno pasmo (CR). Na podlagi telesnih mas (TM) pri različnih starostih (ob rojstvu, 90. dan, 210. dan in 365. dan) ter ocenjene TM in starosti ob zakolu smo ocenili dnevne priraste (PTM) ter teoretično porabo presnovljive energije (ME, v MJ/kg PTM) za lastno vzdrževanje pitanca, vzdrževanje krave dojilje, prirast pitanca in skupno porabo (PKVP). Največji PKVP imajo teleta do 8. meseca najmanjši pa biki od 12. do 24. mesecev starosti (134 vs. 106 MJ/kg PTM). Boljša energijska učinkovitost se je pokazala pri pitanju bikov LS pasme (PKVP = 115 MJ/kg PTM) in CR (116 MJ/kg PTM) kot pri pitanju bikov CHA (126 MJ/kg PTM) ali LIM (131 MJ/kg PTM) pasme. Znotraj posamezne starostne kategorije pitanja je za doseganje energijsko učinkovite prireje najpomembnejša intenzivnost reje. Najslabšo energijsko učinkovitost pitanja smo ugotovili pri ekstenzivnem pitanju (25 % živali z najmanjšimi prirasti) bikov CHA (PKVP = 147 MJ/kg PTM, PTM 444 g/dan, starost ob zakolu 34 mesecev) in LIM (PKVP = 184 MJ/kg PTM, PTM 500 g/dan, starost ob zakolu 38 mesecev) pasme. Energijsko najučinkovitejšo prirejo govejega mesa smo ugotovili pri intenzivnem pitanju (25 % živali z največjimi prirasti) bikov LS pasme (PKVP = 94 MJ/kg PTM, PTM 1210 g/dan, starost ob zakolu 20 mesecev) in CR (PKVP = 91 MJ/kg PTM, PTM 1275 g/dan, starost ob zakolu 19 mesecev).
COBISS.SI-ID: 4877416
V prispevku so predstavljeni rezultati meritev kakovosti govejega mesa bikov lisaste pasme s testne postaje ŽIPO Lenart, ki vključujejo določitve lastnosti tehnološke kakovosti mesa (pH, barva, sposobnost za vezanje vode). Spremljali smo še parametre strižne trdote in jih poskušali povezati s količino in vrste kolagena (topni, netopni). Na vzorcih smo preučevali tudi vpliv dvotedenskega zorenja v vakuumski embalaži ter preizkusili sposobnost bližnje infrardeče spektorskopije (NIRS) za napovedovanje trdote mesa. Opravili smo tudi genotipizacijo na polimorfizme štirih kandidatnih genov (CAST, CAPN1, SCD1, DGAT1) in izvedli preliminarno asociativno analizo z izmerjenimi parametri kakovosti mesa.
COBISS.SI-ID: 4878952
Namen raziskave je bil ugotoviti kako vpliva tehnologija pitanja na maščobnokislinsko sestavo mesa cikastih in lisastih bikov. Pozimi so bili vsi biki krmljeni z enako krmno mešanico iz koruzne in travne silaže ter omejeno količino močne krme. Polovica bikov je spomladi odšla na pašo, polovica pa je ostala v hlevu. Na koncu pašne sezone pa so bili vsi biki ponovno krmljeni z enako krmno mešanico. Po zakolu smo določili skupno količino in maščobnokislinsko sestavo maščob v dolgi hrbtni mišici. Lisasti biki so imeli večji delež PUFA, n-3 ter n-6 PUFA in manjši delež MUFA in SFA. Razmerje med n-6 in n-3 je bilo večje pri lisastih bikih. Tehnologija pitanja je imela le manjši vpliv na maščobnokislinsko sestavo. Biki, ki so bili na paši so imeli večji delež SFA, manjše, ugodnejše razmerje med n-6 in n-3 ter večji delež dolgoverižnih C20-22n3 PUFA, delež CLA pa je bil manjši.
COBISS.SI-ID: 3622024