Dvajset cikastih in 20 lisastih bikov (starost zakola od 560 do 718 dni) smo pitali na dveh nivojih intenzivnosti (ekstenzivno vs. pol intenzivno). Ob krmljenju podobnih obrokov so ob zakolu cikasti biki dosegali višji odstotek klavnosti (+ 2,5 %), imeli več skupnih maščob (+ 13,7%), manjši odstotek kit (-22,7%) in kosti (- 7,7%), večji delež pustega mesa v razmerju do kosti (+ 8,1%) in večji delež intramuskularne maščobe (+ 45,9 %) kot biki lisaste pasme. Njihovo meso je imelo tudi nižji pH (-4,0%), intenzivnejšo rdečo barvo (+ 13,74%) in izcejo (po 2 dneh, + 28,3%) ter intenzivnejšo aromo (+ 6,1%). Maščobe cikastih bikov so vsebovale večji delež nasičenih maščobnih kislin (+ 6,86%) in manj polinenasičenih maščobnih kislin (-30,8%) kot maščobe lisastih bikov. Glavna razlika med pasmama je počasnejša rast cikastih bikov in njihova manjša teža oziroma večja starost ob doseženi klavni zrelosti v primerjavi z lisasto pasmo.
COBISS.SI-ID: 3839368
Raziskavo smo opravili z namenom potrditve spremenjene metodologije za določanje povprečne stopnje razvoja pri lucerni (Medicago sativa L.). Spremenjena metoda, povprečna stopnja ocenjena na podlagi sveže mase (MSFW), predvideva, da lahko povprečno stopnjo razvoja (MSW) ocenimo tudi na svežih vzorcih in ne le na suhih vzorcih kot to predvideva prvotna metodologija. Skupno je bilo zbranih 198 vzorcev lucerne. Z vzorčenjem smo pokrili tri rastne cikluse: pomladansko rast ter drugi in tretji odkos. Korelacija (r) med MSW in MSFW je bila ) 0,99. Pri 92 % vzorcev je bilo absolutno odstopanje med MSW in MSFW ( 0,15 na lestvici med 0 in 9. Enačba za napovedovanje MSFW na osnovi izmerjene MSW, MSFWpredicted = 0.9808 × MSW, je bila razvita na podatkih iz prvega leta (n = 141) in testirana na vzorcih drugega leta (n = 57). Napaka napovedi RMSD je bila 0,045. Statistični podatki validacije torej kažejo, da je enostavnejša in za prakso primernejša MSFW metoda enako zanesljiva kot prvotna MSW metoda.
COBISS.SI-ID: 4936040
V raziskavi smo preverili frekvence izbranih polimorfizmov kandidatnih genov CAST, LEP, SCD1, CAPN1 in DGAT1 ter njihov vpliv na lastnosti kakovosti govejega mesa. Analizirali smo meso 116 slovenskih bikov lisaste pasme, vključenih v test rastnih in klavnih lastnosti. Opravili smo analize parametrov kakovosti mesa (vključno z barvo, trdoto mesa, izgubo mesnega soka, pH) in genotipizacijo ter statistično ovrednotili vpliv genov. Pri genu DGAT1 genotipa KK nismo našli, medtem ko je bila frekvenca genotipov AA 94 % in KA le 6 %, kar nakazuje na fiksacijo alela A. Pri LEP je bila frekvenca genotipov pri AA 62 %, AB 35 % in BB le 3 %. Podobno smo pri CAPN1 našli le 6 % genotipa CC, frekvenca ostalih dveh genotipov pa je bila višja (i.e. 36 % CT in 58 % TT). Pri vseh proučevanih genih smo našli statistično značilne povezave (P ( 0,05) s kakovostjo mesa. CAST nakazuje vpliv na marmoriranost in delež vode v mesu, LEP je bil povezan z zamaščenostjo, izcejo mesnega soka in barvo mesa, SCD1 in DGAT1 pa s količino maščobe, marmoriranostjo in barvo mesa. CAPN1 nakazuje vpliv le na debelino mišice. Glede na izkazan močan vpliv LEP in SCD1 na lastnosti kakovosti govejega mesa bi bilo ta dva smiselno uporabiti pri selekciji.
COBISS.SI-ID: 5128296