Razvili smo algoritem za ocenjevanje spremenjenosti/ohranjenosti naravne drevesne sestave, ki je indikator naravnost gozdov, temelji na Robičevem indeksu različnosti. Spremenjenost/ohranjenost naravne drevesne sestave smo podrobneje analizirali za dinarsko in preddinarsko fitogeografsko območje in pojasnili vpliv spremenljivk dostopnosti ter topografskih in rastiščnih spremenljivk na stopnjo spremenjenosti gozdov.
COBISS.SI-ID: 4703398
Koncept funkcij gozda je bil razviti v srednjeevropskem gozdarstvu kot orodje za uresničevanje večnamenskega gospodarjenja. Temelji na prostorskem določanju območij, ki so za posamezne funkcije relativno pomembnejše. Med gozdarskimi eksperti Slovenije (n=162) smo opravili anketo o učinkovitosti in ustreznosti koncepta. Med njimi je enotno mnenje, da je število funkcij preveliko, in da naj se pri kartiranju uporabljata največ dve stopnji poudarjenosti posamezne funkcije. Analiza glavnih komponent kaže, da so poglavitne prednosti in uporabnosti karte funkcij: 1) uskladitev rabe gozda, določitev konfliktnih območij in sodelovanje v prostorskem načrtovanju, 2) podlaga za načrtovanje ukrepov na področju gojenja gozdov in pridobivanja, 3) podlaga za finančne spodbude, 4) podlaga za načrtovanje gozdnih prometnic. Anketiranci so ocenili, da je poglavitna prednost koncepta v celoviti obravnavi javnih in zasebnih gozdov, poglavitna pomanjkljivost pa v kompliciranem kartiranju in nedorečenem presojanju uspešnosti gospodarjenja za funkcije gozdov. Predlagajo izboljšave, izpostavljajo nujnost večje stopnje participacije deležnikov.
COBISS.SI-ID: 4191398
Inventarizacija in poročanje o gozdovih na ravni držav se izvajata kakih sto let. Že več kot petdeset let je gozdarstvo vpeto tudi v mednarodno poročanje. Slovensko gozdarstvo sedaj pripravlja dva tipa letnih poročil o gozdovih. Poleg tega sodeluje pri pripravi mednarodnih poročil o zdravju gozdov in izpustih toplogrednih plinov ter pri pripravi občasnih poročil o gozdnih virih v okviru FAO pri OZN in procesa Forest Europe. V raziskavi so bile na podlagi vsebinske analize ocenjene razlike med slovenskim poročanjem o gozdovih in poročanji izbranih držav. Primerjava je bila izdelana z vseevropskimi kazalci trajnostnega gospodarjenja z gozdovi. Poleg slovenskih poročil so bila izbrana poročila o trajnostnem razvoju gozdov in letna poročila o gozdovih Avstrije, Švice, Finske, Francije, Češke, Slovaške in Španije. Vsebinska primerjava je pokazala, da je slovensko poročanje precej neučinkovito. Medtem ko poročila drugih držav neposredno podpirajo gozdarsko, okoljsko, energetsko in lesno industrijsko politiko ter stroko, je za slovenska značilno pomanjkanje ciljnih uporabnikov. Zaradi nezadostnih informacij jih tudi ni mogoče uporabljati pri oblikovanju sektorskih politik, usmerjanju razvoja gozdov in mednarodnem poročanju.
COBISS.SI-ID: 4539814
Gozdnogospodarsko načrtovanje je ključni del upravljanja gozdov in pomembno orodje za izvajanje gozdne politike. Okvirni družbeni pogoji se spreminjajo hitreje kot gozdni ekosistemi, čemur se mora načrtovanje smiselno prilagajati. V prispevku presojamo prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti sedanje zasnove načrtovanja ter argumentiramo prednostne naloge in možnosti dopolnitve nekaterih področij načrtovanja.
COBISS.SI-ID: 281088768
Jelenjad vpliva na pomlajevanje in vrast jelke v gozdne sestoje. Sonaravno gojenje gozdov naj bi bilo primerno za ohranjanje jelke. Želeli smo raziskat uspešnost različnih gojitvenega ravnanja v gozdovih, kjer je pomlajevanje in vraščanje jelke moteno/oteženo. Uporabili smo matrično modeliranje in več vrst gojitvenih scenarijev. Pokazalo se je, da nobeno od različnih gojitvenih ravnanj ne more zagotoviti ohranitev jelke v teh gozdovih.
COBISS.SI-ID: 4305062