Upravljanje divjadi, še zlasti pa obravnava škod po divjadi, proži izredno močna stališča več interesnih skupin, ki so pogosto nasprotujoča. Za urejanje področij, ki prožijo močno nasprotujoče interese skupin javnosti se vse pogosteje uporablja participativne pristope, saj ti znatno povečajo možnost, da bodo ukrepi sprejeti in bodo torej živeli v praksi, četudi se kdaj ne zde optimalni. V projektu smo izvedli posvetovanje in tri moderirane delavnice s predstavniki vseh ključnih interesnih skupin. Kot rezultat smo pripravili usklajen »akcijski načrt« sistema ukrepov za reševanje težav s popašenostjo vključno s predlogom odškodninskega sistema, kar je zahtevalo pomemben konsenz vseh interesnih skupin.
F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference)
Projekt in njegove rezultate smo večkrat predstavili tudi prek predavanj na znanstvenih in strokovnih konferencah/posvetih ter delavnicah za interesne skupine. Tako smo projekt, njegove cilje in pričakovane rezultate predstavili Združenju lastnikov kmetijskih zemljišč in gozdov na Kočevskem (Jerina 2015, neobjavljeno), upravljavcem lovišč na Kočevskem (Jerina 2015, neobjavljeno), se s predavanjem, »Škode na travinju« udeležili 7. Slovenskih lovskih dnevov v Gornji Radgoni (Firm in Jerina 2015). Prvi dan delavnice v okviru priprave sistema ukreprov za reševanje popašenosti smo z namenom priprave podlag znanja za predstavnike interesnih skupin izvedli skupaj 8 predavanj o ozadnjih in rezultatih projekta/obravnavane problematike. Na znastvenem simpozijo »Novi izzivi v agronomiji« v Laškem smo predstavili referat »Ekonomika pridelave sena na trajnem travinju v prisotnosti velike rastlinojede divjadi« (Zagorc in sod., 2017).
F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference)
Obravnavana tema projekta je izredno kočljiva in vsebinsko ter ureditveno pestra. Njena ureditev bo zelo verjetno služila kot precedens pri urejanju drugih škodnih področij, npr. ureditev škod v gozdu, zato so potencialni učinki projeta še toliko večji. Slabo izdelan odškodninski sistem bi zaradi poplave zahtevkov in s tem povezanih stoškov cenitve npr. lahko tudi onemogočil uveljavljeni sistem trajnostnega upravljanja divjadi v Sloveniji, kar smo v projektu dobro rešili z vzpostavitvijo dopustne poškodovanosti in večstopenjskim sistem ocenjevanja. Zaradi pestrosti teme smo v projekt pritegnili strokovnjake s področja kmetijstva, lovstva, upravljanja divjadi, pravnico, resorno ministrstvo in strokovnjakinjo za javnomnenjske raziskave ter z njimi sproti preverjali smotrnost predvidenih ukrepov z različnih vidikov. V vseh fazah projekta smo strmeli, da bi vse rešitve oblikovali čim bolj odgovorno, da bodo zaživele v praksi in bodo kar se da ugodne za vse interesne skupine. Ključne predvidene aktivnosti/ukrepi (npr. dopolnitev pravilnika o škodah, ukrepi v naravi, priročnik za ocenjevanje) bodo po pričakovanju (glede na dogovore z nosilci) stopili v prakso v letošnjem letu.
F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin