V članku so obravnavani živalski genski viri v kontekstu Nagojskega protokola, pri čemer je poudarek dan značilnostim in praksam v kontekstu varovanja živalskih genskih virov. Predstavlja vrste in načine upravljanja z živalskimi genskimi viri in trende v genskem toku teh virov. Prispevek primerja trenutne ukrepe in ureditve lokalnih pasem in mednarodnih komercialnih pasem. Predstavljene so ključne koristi, ki izhajajo iz mednarodne izmenjave živalskih genskih virov za raziskave in živinorejo ter trenutnega razvoja v sektorju, ki podpira izvajanje Nagojskega protokola. Na voljo so tudi sklici na področje uporabe in uporabo zakonodaje EU o ŽGV. Prispevek poudarja pomen stalnega nemotenega dostopa do živalskih genskih virov za raziskave in vzrejo, da bi olajšal nadaljnji globalni napredek v živinoreji.
COBISS.SI-ID: 4056968
V Evropski uniji je področje živalskih genskih virov urejeno v različnih zakonodajnih virih, ki se nanašajo na ohranjanje, selekcijo in rejo, zdravstveno varstvo živali, promet, ekološko kmetijstvo, hrano in varno hrano ter dostopnost in delitev koristi. Med ukrepi pa (vsaj z vidika rejcev) osrednje mesto zavzemajo plačila za rejo lokalnih pasem iz naslova kmetijsko-okoljskih ukrepov. V povezavi s slednjimi mednarodni primerjalni pregled načinov izvajanja tovrstnih podpor razkriva precejšnje razlike med državami v višini dodeljenih sredstev in načinu dodeljevanja sredstev. Slovenija se med državami, ki izvajajo tovrstne podpore, uvršča med države z nižjimi zneski finančnih spodbud, ampak široko vključenostjo upravičenih vrst oziroma pasem.
COBISS.SI-ID: 3624840
Sedanji sistem podpora ohranjanju lokalnih pasem v Sloveniji temelji na shemi enotnih plačil. Shema ni uspela pri preusmerjanju negativnih trendov. Študija podrobneje preučuje alternativo, pri kateri bi bila plačila določena s konkurenčnimi razpisi. Na 300 kmetijskih gospodarstvih v Sloveniji je bil opravljen avkcijski eksperiment. Z regresijsko analizo smo ugotavljali vpliv različnih dejavnikov, ki vplivajo na pripravljenost rejcev, da sodelujejo v shemah podpore, in oceniti višino plačil, pri kateri so le-ti pripravljeni vstopiti v tovrstne sheme.
COBISS.SI-ID: 4031880
Kmetijstvo zagotavlja številne okoljske in družbene koristi, vendar je razumevanje mehanizmov in okoliščin, ki ta vidik kmetijstva spodbujajo ali ovirajo, na relativno nizki ravni. Pri tem so zlasti slabo raziskani elementi kaskade vrednotenja (zavedanje-upoštevanje-ovrednotenje) teh koristi, pa tudi drugi dejavniki, kot so institucionalno in pravno okolje, gospodarske razmere, kulturni vplivi ter okoljska in kmetijska politika. Študija primera socio-ekološkega sistema (SES) na Solčavskem ima namen preučiti navedene elemente. Poglavitni elementi v opisu SES so akterji, sistemi upravljanja, naravno okolje (sistem naravnih virov), glavne okoljske in družbene koristi, širše družbene in gospodarske razmere ter interakcije med omenjenimi elementi. V okviru raziskave je bil opis sistema preverjen s pomočjo različnih deležnikov s kvalitativnimi metodami: poglobljenimi intervjuji, delavnicami in fokusnimi skupinami. S pomočjo participativnega raziskovanja smo iskali interakcije med različnimi elementi sistema, ki vplivajo na zagotavljanje okoljskih in družbenih koristi, in možnosti za njihovo izboljšanje ter eventuelno prenos na druga območja. Prispevek predstavlja prve ugotovitve raziskovalne skupine. Kot glavna faktorja za izboljšanje zagotavljanja javnih dobrin in ekosistemskih storitev iz kmetijstva na tem območju smo prepoznali delovanje lokalnih oblasti v smislu zagotavljanja ugodnega institucionalnega okolja ter sodelovanje zasebnih akterjev.
COBISS.SI-ID: 3841672