Z namenom informiranja strokovne in ene izmed ključnih skupin ciljne javnosti (lovcev) smo v reviji Lovec objavili strokovni članek, v katerem smo: (i) naredili pregled najpomembnejših ugotovitev iz znanstvene literature o konfliktih med vranami in ljudmi, s poudarkom na urbanem okolju, in ugotovitev o vranah kot plenilcih gnezd ptic; (ii) celovito predstavili projekt, njegove cilje, načrtovane aktivnosti in način izvedbe, s čimer smo skušali promovirati aktivnost obeh sofinancerjev na področju raziskav divjadi, povečati prepoznavnost raziskovalne skupine, predvsem pa afirmirati strokovno javnost za sodelovanje v projektu (kot dragoceni terenski sodelavci). Prvi pozitivni odzivi, tj. predlogi za sodelovanje pri izvedbi projekta, so sledili takoj po objavi članka.
F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso
COBISS.SI-ID: 21187336Na 4. Mednarodnem kongresu o lovstvu in upravljanju z divjadjo (Velenje, 5. – 7. 11. 2015) smo izvedli predavanje, v katerem smo predstavili rezultate javnomnenjske analize o odnosu ljudi do vran in o sprejemljivosti različnih ukrepov za upravljanje z vranami v urbanem okolju. V zadnjih nekaj letih se je v Sloveniji populacija sivih vran povečala, kar ima za posledico več konfliktov med prebivalci in vranami v urbanem in ruralnem okolju. S spletno anketo smo želeli ugotoviti, kakšna so mnenja prebivalcev o sobivanju vran in človeka, o sprejemljivosti ukrepov za upravljanje s populacijami sivih vran, katera čustva imajo prebivalci do sivih vran in katere negativne izkušnje so že imeli z njimi. Celotno anketo je v januarju in februarju 2015 izpolnilo 1045 anketirancev. Na odgovorih smo izvedli deskriptivno analizo, faktorsko analizo s pomočjo metode glavnih komponent PCA, multiplo regresijo in izračunali učinek velikosti. Zanesljivost merjenja smo ocenili s Cronbach alfa koeficientom. Rezultati raziskave so lahko osnova za izbor za javnost sprejemljivih ukrepov za upravljanje s populacijami sivih vran. Večina anketirancev zanimajo problemi z vranami, ampak se ne strinjajo z zatiranjem vran brez omejitev. Za anketirance sta najbolj sprejemljiva ukrepa streljanje odraslih vran na kmetijskih površinah in v naravi ter preganjanje vran iz mest v času gnezdenja z uporabo udomačenih ptic ujed (sokolarjenje). Večina anketirancev verjame, da smo sami krivi za probleme, ki jih povzročajo vrane. Želeli bi tudi izvedeti več o odnosih med ljudmi in vranami. Najpogostejši negativni izkušnji, ki so ju anketiranci imeli z vranami, sta bili opazovanje vran, kako so se prehranjevale in trgale vreče za smeti. Večina anketirancev si želi rešiti probleme z vranami, vendar niso izrazili večje podpore nobenemu ukrepu. Na mnenja o sobivanju vran in človeka ter sprejemljivost ukrepov imajo največji vpliv negativne izkušnje z vranami.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 21730568Na odnos ljudi do živali vpliva več dejavnikov, kot so: spol, starost, socialno-ekonomski status, stopnja izobrazbe in kulturne izkušnje. Populacija sive vrane se je v zadnjem času močno povečala, zato nas je zanimalo, kakšen odnos imajo ljudje do sive vrane. Zastavili smo si dve široki raziskovalni vprašanji: kateri dejavniki vplivajo na namero ljudi in ali obstajajo razlike v poznavanju vran, v mnenjih o sobivanju vran in človeka, v sprejemljivosti ukrepov za upravljanje z vranami in v čustvih do vran glede na spol, starost, stopnjo izobrazbe, območje bivanja, negativne izkušnje z vranami, članstvo v društvu za proučevanje in opazovanje ptic, lastništvo ali skrbništvo domače živali in glede na članstvo v lovskem društvu. Raziskovanje smo izvedli s spletnim vprašalnikom, ki je zajel 1045 anketirancev. Ugotovili smo, da na poznavanje vran vplivajo samoprepričanja o sposobnosti ločevanja med različnimi vrstami vran, čemur pa ne moremo zaupati. Na mnenja ljudi o sobivanju vran in človeka vplivajo predvsem negativne izkušnje ter članstvo v lovskem društvu. Spol na mnenja vpliva zelo malo. Na sprejemljivost ukrepov vplivajo predvsem negativne izkušnje in članstvo v društvu za opazovanje ptic. Spol, stopnja izobrazbe in članstvo v lovskem društvu vplivajo zelo malo. Na čustva do sive vrane vplivajo negativne izkušnje s sivo vrano. Vsi dejavniki ne prispevajo vedno enako k nastanku namere vedenja. Oblikovali smo model po Ajzenu, vendar s pomočjo multiple regresije nismo dobili rezultatov, s katerimi bi lahko dokazali, da izbrani dejavniki vplivajo na namero, da bi ljudje podpisali peticijo proti ukrepom za zmanjševanje števila vran ali, da bi pri izvedbi ukrepov za zmanjševanje števila vran sodelovali tudi sami.
D.10 Pedagoško delo
COBISS.SI-ID: 21567752