V zadnjih letih številčnost sivih vran (Corvus cornix) v Sloveniji narašča, kar ima za posledico tudi naraščanje števila dogodkov, ki jih razumemo kot konfliktne. Namen raziskave je bil dobiti ustrezne temelje za izbor ukrepov, namenjenih upravljanju s populacijami sivih vran, ki bodo sprejemljivi tudi za javnost. Na on-line anketo o odnosu do sivih vran, sprejemljivosti različnih ukrepov, čustvih, ki jih prožijo vrane, in negativnih izkušnjah z vrsto smo dobili 1045 odgovorov. Za določitev objektivnih vzorcev odgovorov smo naredili opisno statistiko, analizo glavnih komponent (PCA) in izračunali učinek velikosti. Večina anketirancev bi želela izvedeti več o problemih, povezanih s sivimi vranami; večina jih tudi meni, da bi morali zmanjšati njihovo številčnost, vendar pa ne brezpogojno, tj. z uporabo kakršnihkoli sredstev. Približno tretjina anketirancev ima željo po aktivnemu prispevku h kontroli populacij sive vrane, tretjina pa v takšnih ukrepih ne želi sodelovati. Najbolj sprejemljiv ukrep je preganjanje vran v obdobju gnezdenja z uporabo udomačenih ujed (sokolarjenje), ki pa je nerealen ukrep za redno uporabo v vsakdanji praksi. Nasprotno je najmanj sprejemljiv ukrep streljanje mladičev na gnezdih. Iz rezultatov je očitno, da so najbolj primerni ukrepi pasivne narave, tj. izobraževanje ljudi o možnostih izogibanja konfliktom z vranami in predvsem izboljšanje ravnanja z odpadki kot enim najpomembnejših prehranskih virov za vrane v mestih.
Sedanje naraščanje številčnosti vran v Sloveniji zahteva načrtno upravljanje vrste in oblikovanje ustreznih ukrepov za uravnavanje številčnosti vran. Za odločitev, kateri možni ukrepi se naj izvajajo v praksi, je potrebno upoštevati tudi mnenje in pričakovanja javnosti. Z namenom omogočanja razumevanja družbene sprejemljivosti ukrepov za upravljanje vran smo uporabili podatke javnomnenjske raziskave. Z uporabo strukturnega modeliranja (SEM) smo oblikovali štiri modele in tako skušali ugotoviti, kaj vpliva na sprejemljivost posameznih ukrepov, ki so: ukrepi, namenjeni mladičem vran (S-UMV), streljanje vran (S-SV), plašenje vran (S-PV) in vsi možni ukrepi, ki jih določijo strokovnjaki (S-VMU). Iz ankete smo uporabili 11 vprašanj, ki smo jih združili v štiri sklope: odnos do vran (OV), mnenje o varstvu vran (MVV), zanimanje za vrane in problematiko le-teh (ZVP) in podpora vsem možnim ukrepom, ki jih določijo strokovnjaki (PVMU). MVV ima največji vpliv na PVMU, ne pa tudi na S-VMU. Naraščanje PVMU ne pomeni nujno tudi povečanja sprejemljivosti posameznih ukrepov. Največji vpliv MVV je na S-SV. Bolj kot želijo anketiranci varovati vrane, manj sprejemajo njihovo streljanje. Nasprotno pa naraščanje PVMU povzroči povečanje S-SV. Zmanjšanje ZVP povzroči zmanjšanje S-UMV in S-SV. Vpliv vsake trditve je odvisen od posameznega ukrepa in tudi od razlik med skupinami anketirancev (tj. moški/ženske, lovci, opazovalci ptic, ljudje z negativnimi izkušnjami z vranami, varuhi pravic živali). Najpomembnejši dejavniki, ki vplivajo na sprejemljivost posameznih ukrepov, so: živalska vrsta; posledice ukrepa na živali; resnost problemov, ki jih povzroča določena vrsta; aktivnost ljudi, povezanih z naravo in ciljno vrsto; poznavanje problematike; vrednotenje pravic živali; koristi vrste; spol.