S pomočjo mikrosatelitskih markerjev je bila proučevana genetska struktura naravnega sestoja divje češnje (Prunus avium L) v Sloveniji. Z analizo osmih lokusov smo med 217 analiziranimi drevesi potrdili samo 67 različnih multilokusnih genotipov (MLGs), kar nakazuje na visok delež vegetativnega razmnoževanja v sestoju. Ob upoštevanju dreves generativnega izvora kaže sestoj šibko prostorsko-genetsko strukturo (SGS) (Sp = 0.011), z značilnim koeficientom sorodnosti v prvem razredu oddaljenosti (( 40 m). Z vključitvijo vseh dreves v analizo (generativni + vegetativni izvor) je intenziteta SGS v sestoju višja (Sp = 0,149). Analiza je pokazala, da so drevesa znotraj klonskih skupin močno prostorsko grupirana ter da k prostorski 'grupaciji' posameznih klonov pripomorejo tudi gozdne poti, potoki in jarki, ki predstavljajo ovire razrasti korenin ter na ta način ovirajo vegetativno razmnoževanje ob pomoči odganjkov iz korenin. Znotraj posameznih klonskih skupin smo na posameznih lokusih odkrili relativno visok delež somatskih mutacij, kar dodatno povečuje kompleksnost genetske strukture sestoja.
COBISS.SI-ID: 4146854
V Evropi se površina gozdnih zemljišč povečuje predvsem zaradi razvoja gozdov na opuščenih kmetijskih površinah. V raziskavi smo primerjali strukturo in sestavo lesnatih vrst v mladih sestojih v fazi sekundarne sukcesije in v vrzelih v poznejših sukcesijskih fazah, da bi preučili možnosti njihovega upravljanja. V podskupini ploskev v sukcesiji smo na polovici izvedli nego, druga polovica je bila prepuščena naravnemu razvoju. Atribute izbrancev in njihovih konkurentov smo spremljali več kot pet let in izvedli smo študijo porabe časa za redčenje. Ugotovili smo nižjo gostoto dreves, večji delež pionirskih in grmovnih vrst in večjo raznolikost lesnatih rastlin v sukcesiji v primerjavi z pomladitvenimi jedri v gozdu. Posledica redčenja je bila večja gostota izbrancev, njihov boljši socialni položaj, manj konkurenčnih dreves in večji debelinski prirastek, medtem ko razlik v stabilnosti in kakovosti nismo potrdili. Naši rezultati kažejo veliko strukturno kompleksnost in vrstno raznolikost v mlajših sukcesijskih gozdovih. Njihova nega predstavlja stroškovno učinkovit način za povrnitev dolgoročne vrednosti in ekosistemskih storitev komercialnih gozdov, če se uporablja manj intenzivno kot tradicionalna nega.
COBISS.SI-ID: 3963558
Za varovanje gozdnih ekosistemov in vseh funkcij, ki jih opravljajo, je nujno potrebno zagotoviti sposobnost prilagajanja teh ekosistemov na spremembe v okolju, tudi s pomočjo trajnostnega in sonaravnega gospodarjenja z gozdovi. Sposobnost prilagajanja temelji na obstoječi biološki variabilnosti, katere osnova je variabilnost na genetski ravni. Cilj Konvencije o biološki raznovrstnosti je zaustaviti erozijo biološke variabilnosti, kar je izjemnega pomena tudi za varovanje in gospodarjenje z gozdovi in njihovimi genskimi viri. Za odkrivanje sprememb, ki ogrožajo biološke vire, je potrebno skozi čas spremljati biotsko raznovrstnost. Osnova takega spremljanja je spremljanju genetske variabilnosti, ki vodi k učinkovitemu varovanju le-te. V prispevku primerjamo gozdni genski monitoring (GGM) z ostalimi koncepti spremljanja biotske raznovrstnosti. GGM omogoča zgodnje odkrivanje potencialno škodljivih sprememb za prilagodljivost gozdov še preden se ti pojavljajo na višjih ravneh biotske raznovrstnosti (npr. v vrstni ali ekosistemski raznolikosti). Tako lahko izboljša gospodarjenje z gozdovi in bodoče raziskave. Preden se GGM uveljavi v praksi na nacionalni ali mednarodni ravni, je potrebno pregledati in oceniti že obstoječe koncepte genetskih monitoringov. V prispevku je prikazan pregled konceptov in definicij GGM, diskutirane so njihove prednosti in slabosti, ter predstavljeni koraki, potrebni za optimizacijo in izvajanje GGM. GGM je pomemben del spremljanja biotske raznovrstnosti. Tukaj ga definiramo kot sistem, ki vsebuje oceno zmogljivosti populacije dreves za preživetje, razmnoževanje in dolgoročno vztrajanje v pogojih hitrih okoljskih sprememb.
COBISS.SI-ID: 4487334
Usoda perifernih populacij gozdnih dreves ima poseben pomen v okviru podnebnih sprememb. Periferne populacije so lahko hkrati tiste, kjer bo prišlo do najhitrejše evolucije; tiste, ki se soočajo z najhitreje naraščajočim tveganjem izumrtja; lahko so vir migrantov za kolonizacijo novih področij na vodilnih robovih areala; ali pa vir genetske variabilnosti za vnos v ostale populacije. Odločitev o strategiji varovanja in trajnostne rabe genskih virov perifernih populacij dreves predstavlja velik izziv. V članku je predstavljen pregled genetskih in ekoloških procesov, ki delujejo na različne tipe perifernih populacij in vpliv teh procesov za prilagajanje gozdov in gospodarjenja z gozdovi podnebnim spremembam. Še posebej se v članku osredotočamo na periferne populacije na zadnjem robu areala, kjer so okoljski izzivi že ali pa bodo postali najbolj akutni. Menimo, da so perifernih populacije "naravni laboratorij" za reševanje raziskovalnih vprašanj o kompleksnih interakcijah med demografskimi procesi in naravnim izborom in vprašanj o njihovem prilagajanju okolju; ter ali bo prilagajanje na temelju genetske variabilnosti teh populacij zadostovalo za dolgoročno obstojnost vrst v okviru trenutnega areala. Periferne populacije so ključne za adaptivno gospodarjenje z gozdovi; za njihovo ohranitev potrebujemo posebne ukrepe. V luči ohranjanja in trajnostne rabe genetskih virov perifernih populacij moramo nujno uskladiti tradicionalno nasprotujoča si stališča gozdarjev in naravovarstvenikov. Na podlagi obstoječega znanja predlagamo pristope in načela za upravljanje in ohranjanje teh dragocenih populacij, z namenom ohranjanja aktivnih genetskih in ekoloških procesov, ki so jih v daljšem časovnem obdobju tudi oblikovali.
COBISS.SI-ID: 4430502
V predstavljeni študiji primera smo želeli razumeti vpliv spopolnjenega skupinsko postopnega gospodarjenja (SSPG) na genetsko pestrost bukve, najprej s primerjavo gospodarjenega sestoja s pragozdnim ostankom, nato s primerjavo dveh zaporednih generacij v obeh sestojih. Učinek SSPG na genetsko pestrost bukve še ni bil preučen. Ravno tako je vpliv gospodarjenja na zaporedne generacije dreves redko predmet študij. Študija primera je bila izvedena v dveh mešanih bukovih sestojih v Sloveniji: v negospodarjenem pragozdnem ostanku Rajhenavski Rog in sestoju gospodarjenim s SSPG na Osankarici. Vzorčili in na 16. mikrosatelitnih lokusih smo genotipizirali 140 dreves iz razvojnih faz debeljak in mladje. SSPG v analiziranem sestoju dobro posnema genetske procese iz pragozdnega ostanka. Primerjave kazalnikov genetske pestrosti med sestojema niso razkrile značilnih razlik med nobeno izmed kohort; razlike med kohortama iz istega sestoja niso bile značilne. Opažene znatne spremembe v frekvenci alelov na štirih lokusih med zaporednima generacijama ni bilo mogoče nedvoumno pripisati gospodarjenju. Kohorti iz istega sestoja sta imeli podobni genetski strukturi. Prepričljivih dokazov o vplivu SSPG na genetsko pestrost preučevanega sestoja bukve nismo našli.
COBISS.SI-ID: 3946918