Prilagajanje dreves na prihodnje spremembe v okolju temelji na ohranjanju biotske raznovrstnosti na vseh ravneh, vključno z genetsko. Ohranjanje biotske raznovrstnosti gozdov je temeljnega pomena za trajnostno gospodarjenje z gozdovi. Gozdni genetski monitoring (GGM) nam omogoča, da zaznamo potencialno škodljive spremembe v gozdovih, še preden te postanejo vidne človeškemu očesu. Gozdni genetski monitoring lahko služi kot zgodnji opozorilni sistem, ki bo pripomogel k ocenjevanju in napovedovanju dolgoročnega odziva drevesnih vrst na podnebne spremembe in kot pomožni mehanizem pri gospodarjenju z gozdovi. V članku predstavljamo pregled konceptov GGM, ki temeljijo na strateških dokumentih, ki neposredno ali posredno poudarjajo potrebo po monitoring genetske pestrosti kot osnovne komponente biotske raznovrstnosti (npr. UNCBD 1992; Strasbourg S2; Helsinki H2, Helsinki H4; Lizbona L2, aneks 1 in 2; Dunaj V4, Dunaj V5; Ferlin in sod. 2002; NGP 2007; Warszawa declaration 2007). Predstavljen je poenostavljen sistem GGM, ki vključuje oceno stroškov ter postopno dopolnjevanje in nadgrajevanje za potrebe razumevanja pomena genetske pestrosti za delovanje gozdnih ekosistemov.
COBISS.SI-ID: 4108966
Lesnika (Malus sylvestris (L.) Mill.) je v Sloveniji domorodna, a razmeroma slabo raziskana drevesna vrsta. S pomočjo natančne morfometrijske analize smo proučili 97 dreves iz devetih populacij. Na podlagi najprimernejših morfoloških znakov za prepoznavanje lesnike % dlakavosti listov in premera plodov % smo le 44 % od vseh 36 analiziranih dreves, ki so obrodila, določili kot lesniko, druga drevesa pa so domnevno križanci med lesniko in žlahtno jablano (Malus %domestica Borkh.), bodisi podivjani križanci žlahtnih jablan. Rezultati kažejo, da je v Sloveniji lesnika zaradi križanja potencialno ogrožena redka drevesna vrsta. Za njeno uspešno ohranitev je ključnega pomena njeno zanesljivo prepoznavanje. Kot najprimernejša znaka za njeno določanje sta se izkazala dlakavost listov (nič ali le malo dlakavi listi) in premer plodov, enak ali manjši od 35 mm. Značilna je tudi rumena barva plodov brez rdečih odtenkov. Za uspešno ohranitev bo lesniki treba nameniti več pozornosti pri gojitvenih ukrepih in pri zagotavljanju preverjenega in certificiranega gozdnega razmnoževalnega materiala.
COBISS.SI-ID: 4228006
Gospodarski in negospodarjen bukov sestoj smo analizirali na 16 mikrosatelitnih lokusih. Gospodarjenje s skupinsko postopnim redčenjem ni vplivalo na genetsko pestrost bukve. Časovne spremembe v frekvenci alelov nismo mogli določno pojasniti z obravnavanim sistemom gospodarjenja, ki se je izkazalo za ustrezno glede ohranjanja genetske pestrosti v obravnavanem sestoju bukve.
COBISS.SI-ID: 3946918