Borova ogorčica Bursaphelenchus xylophilus je zelo nevaren škodljivec, ki povzroča borovo uvelost. V ugodnih okoljskih razmerah se zelo hitro razmnožuje in povzroči hitro propadanje gostiteljskih dreves - predvsem vrst rodu Pinus, redko Picea, Abies in Larix. Za naselitev borove ogorčice na določeno območje so odločilni prisotnost občutljivih gostiteljskih rastlin, okoljski dejavniki in prisotnost vektorjev. Temperaturni prag 20 °C v poletnem obdobju je najpomembnejši kriterij, ki določa izražanje borove uvelosti. Obseg in hitrost propada gostiteljskih rastlin je pogojena tudi s sušnim stresom. V primeru, da temperatura v poletnem terminu ne preseže praga, se borova uvelost načeloma ne pojavi in lahko govorimo o latentnih napadih z borovo ogorčico. V takih razmerah je razvoj borove ogorčice upočasnjen in predstavlja večjo grožnjo na terenu, ker je odkrivanje napadenih dreves precej oteženo (ne prihaja do izražanja bolezenskih znamenj). Opravili smo simulacijo naravnega širjenja borove ogorčice iz treh potencialnih vstopnih točk. Prostorske podatke o temperaturi smo razvrstili v štiri razrede. Območja, kjer je najvišja povprečna mesečna temperatura manjša od 18 °C smo opredelili, kot neugodno za razvoj borove ogorčice. Območja z višjo povprečno mesečno temperaturo smo razdelili v tri razrede skladno z vplivom temperature na razvoj borove ogorčice. S pomočjo kart povprečne mesečne temperature obdobja 1971–2000, smo z metodo prostorske interpolacije priredili podatke za proučevanje vpliva podnebnih sprememb. Dodatno smo opredelili tudi prostorske podlage za posamezne elemente vodne bilance, ki določajo pogoje za pojavnost sušnega stresa pri gostiteljskih rastlinah. Za potrebe usmerjenega monitoringa smo na osnovi dejavnikov tveganja kategorizirali območja za vnos in širjenje borove ogorčice.
F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj
COBISS.SI-ID: 5008744Prikazujemo osebni pogled na izvajanje aktivnost tistih, ki so odgovorni za strategije in ukrepanje v zvezi s tujerodnimi organizmi, poleg tega pa obstaja še obsežno področje, ki zadeva strokovno in splošno javnost, njeno informiranje in vzpodbujanje k sodelovanju. Nanizani so glavni poudarki za premislek o možnostih izboljšav, strategijah in ukrepih, ki se nanašajo predvsem na širjenje invazivnih tujerodnih vrst, torej najnevarnejših škodljivcev in bolezni gozda in lesnatih rastlin. Prispevek je doprinos k postavljanju vprašanj: Kako torej v prihodnosti ukrepati, kaj lahko naredimo, ali sploh lahko kaj naredimo?
F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev
COBISS.SI-ID: 4362150Jesenov ožig je bolezen, ki jo povzroča invazivna tujerodna gliva Hymenoscyphus fraxineus. Gliva najverjetneje izvira iz Azije, ogroža pa predvsem populacije velikega jesena (Fraxinus excelsior) in poljskega jesena (F. angustifolia). V Sloveniji smo prve simptome jesenovega ožiga odkrili leta 2006 v Prekmurju, v naslednjih dveh letih se je bolezen razširila na ozemlje celotne države. V letu 2011 smo za namene spremljanja jesenovega ožiga na devetih lokacijah po Sloveniji postavili stalne raziskovalne ploskve. Prvi popis poškodovanosti smo opravili avgusta 2011, drugega pa avgusta 2014. Leta 2011 je bil povprečni delež odmrle krošnje ocenjen na 15,5 %, leta 2014 pa je ta ocena znašala že 33,9 %. Delež odmrlih jesenov je iz 2,2 % (leto 2011) narasel na 7,7 % (2014). Pomembno vlogo v procesu propadanja jesenov igrajo tudi mraznice (Armillaria spp.). Delež jesenov, okuženih z mraznicami, je leta 2011 znašal 9,6 %, do leta 2014 pa je ta delež narasel na 52,1 %. Popisa poškodovanosti sta pokazala, da so jesenovi sestoji že močno poškodovani, in da propadanje jesenov hitro napreduje. Pričakovati je, da se bodo populacije jesenov v Evropi močno zmanjšale, ključna za obstoj jesenov pa je individualna odpornost posameznih osebkov, ki je bila ugotovljena tudi v naših raziskavah.
F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine
COBISS.SI-ID: 4370086V zadnjih desetletjih se v Sloveniji vrstijo številni ekstremni vremenski dogodki, med katerimi sta imela največje razsežnosti in posledice stoletna suša leta 2003 ter žledolom februarja 2014. Klimatologi napovedujejo pojave suš in večjih ujm v Evropi tudi mehanske in fiziološke poškodbe gozdnega drevja. Zlasti v nižinskih sestojih navadne smreke (Picea abies) lahko v prihodnosti pričakujemo tudi večje poškodbe zaradi biotskih dejavnikov, kot so Ips typographus, Pityogenes chalcographus, drugi podlubniki, domači fitoparaziti in invazivni tujerodni škodljivi organizmi. Na področju integralnega varstva gozda (IVG) smo pred novimi strokovnimi izzivi uporabe novega znanja o abiotskih in biotskih poškodbah gozda pri nas in v tujini, hitremu spreminjanju vremenskih razmer v okolju ter vse večjega vnosa tujerodnih škodljivih invazivnih vrst v gozdove. Ta dejstva terjajo razvoj in implikacijo sodobnih strategij IVG (SSIVG). V prispevku obravnavamo pomemben segment IVG: primernost uporabe različnih biotehniških metod in kemičnih sredstev za obvladovanje podlubnikov. Zaradi namnožitve podlubnikov je potrebno izvajanje vseh ukrepov integralnega varstva gozdov. Prednostno in vse leto je treba opravljati sanitarni posek lubadark in odstranjevati s podlubniki napadena drevesa iz gozda, ki mu sledi uničenje podlubnikov. Izjemno pomembna je pravočasnost izvedbe ukrepov, pred izletom nove generacije hroščev, kar terja ustrezno tehnično podporo, usklajenost in dobro organizacijo vseh izvajalcev del. Kot dodatni ukrep za zmanjševanje škode zaradi podlubnikov je na najbolj ogroženih območjih smiselno povečati število feromonskih pasti in nastav v obliki lovnih dreves, lovnih debel in lovnih kupov. Pasti in nastave bi tako uporabljali tudi za zatiranje podlubnikov, vendar le v določenih razmerah. Ker pa v pasti in nastave zajamemo le del populacij roječih hroščev, samo z uporabo teh ukrepov ne moremo ustaviti gradacije podlubnikov. Uporaba insekticidov je pri nas omejena z Zakonom o gozdovih (1993), prav tako je uporaba nevarnih insekticidov prepovedana v FSC certificiranih gozdovih. Uporaba atestiranih insekticidov je smiselna le v omejenem obsegu za imobilizacijo napadenih gozdnih lesnih sortimentov, ki jih ni mogoče odpeljati iz gozda pred izletom nove generacije hroščev. Uporaba insekticidnih mrež (npr. sistemov Trinet(R) in Storanet(R)) ni upravičena zaradi negativnih vplivov na gozdni ekosistem.
F.14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov
COBISS.SI-ID: 4711590Bolezni in škodljivci gozdnega drevja bistveno vplivajo na zdravje gozdnega ekosistema v vseh njegovih razvojnih fazah. V prispevku omenjamo nekaj najpogostejših in najpomembnejših bolezni in škodljivcev z vidika obnove, pomlajevanja gozdov. Poudarjamo, da je treba: (1) izboljšati celotno verigo, od semena do vitalne sadike v gozdu; (2) poleg zagotavljanja zdravih sadik sistemsko zagotoviti kakovost sadik, s standardom ali poslovnikom kakovosti določiti zahtevane morfološke lastnosti sadik, način izkopa, prevoza, delo s sadikami pred sajenjem, načine sajenja in oskrbo po sajenju, od česar je odvisna uspešnost umetne obnove gozdov s sajenjem; (3) zagotoviti redno testiranje prisotnosti skritih, latentnih in kriptičnih škodljivih organizmov s poudarkom na fitoftorah (rod Phytophthora) v gozdnih drevesnicah.
F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference)
COBISS.SI-ID: 4773286