V letih 2007-2012 smo ugotavljali dendrobiotske žuželke na treh lokacijah v sestojih Pinus nigra, Pinus halepensis in Pinus sylvestris v Sloveniji. Vzorci so bili nabirani od maja do novembra z uporabo štirih (treh v letu 2007) križnih pasti s shranjevanjem v tekočini in atraktanti. V letu 2007 smo uporabili etanol+?-pinene, in od 2008 do 2010, etanol+?-pinene, Pheroprax® (ipsdienol, cis-verbenol, 2-methylbut-3-en-2-ol) in Gallowit® (ipsdienol CAS 14434-41-4, ipsenol CAS 60894-96-4, DMWK CAS 115-18-4, cis-verbenol CAS 18881-04-4, ?-pinene CAS 80-56-8, etanol CAS 64-17-5), ki so bili nameščeni v pasteh 1,5 m nad tlemi. V letih 2011–2012 smo uporabili etanol+?-pinene in Galloprotect 2D® (Galloprotect F: agregacijski feromon [2-undecyloxy-1-ethanol] in Galloprotect A: kairomonske snovi [ipsenol in 2-methyl-3-buten-1-ol]), ki so bili nameščeni v pasteh v spodnjem delu krošnje. Zbirali smo 31.228 žuželk iz 45 družin hroščev. Curculinidae (Scolytinae, 23.325) so bili najštevilnejši, ciljna družina Cerambycidae pa je bila zastopana z 1945 primerki 28 taksonov in 25 vrst. Leta 2007 je bil Spondylis buprestoides daleč najbolj pogosta vrsta. V letih 2008-2010 je etanol + ?-pinen učinkoviteje pritegnil S. buprestoides in A. rusticus, medtem ko je za lovljenje Monochamus galloprovincialis pokazal jasno prednost Gallowit®. V letih 2011-2012 je Galloprotect 2D® privabil bistveno več kozličkov kot vaba etanol + ?-pinen in M. galloprovincialis je bila daleč najštevilnejša vrsta. Poleg kozličkov so bile v pasti najdene še druge vrste saproksilnih hroščev in tudi predatorji podlubnikov (večinoma Cleridae, Histeridae, Trogossitidae), kar poudarja potrebo po upoštevanju potencialnih negativnih vplivov dolgoročnega spremljanja vektorjev PWN na vrste s pomembnimi funkcionalno -trofičnimi lastnostmi v gozdovih.
COBISS.SI-ID: 4367014
Kostanjeva šiškarica je bila vnesena v Slovenjo leta 2004 s sadikami pravega kostanja, nato se je hitro razširila po celi Sloveniji. Z nabiranjem vzorcev na treh lokacijah (Lipa, Ljubljana, Velike Brusnice) in gojenjem šišk v laboratoriju smo ugotovili, da je bil parazitoid splošno razširjen na raziskovanem območju že v letih 2013 in 2014, v letu 2015 pa je bil po našem mnenju že izražen njegov močan redukcijski vpliv na populacijo D. kuriphilus na območju cele Slovenije. Parazitoida T. sinensis so v Sloveniji izpuščali v naravo z odločbo Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin na šestih lokacijah spomladi leta 2015. Vnosi parazitoida so predvideni še v nadaljnjih štirih letih. Na osnovi dobljenih rezultatov v prispevku ugotavljamo, da vnašanje že doslej ni bilo upravičeno ter tudi v prihodnje ni smiselno.
COBISS.SI-ID: 4337830
V prispevku opisujemo odkritje Corythucha arcuata v Sloveniji jeseni 2016. Jajčne lupine in leve ličink hrastove čipkarke smo našli na odpadlih listih Quercus robur v hrastovem gozdu blizu vasi Zakot pri Brežicah v jugovzhodnem delu Slovenije. C. arcuata se je verjetno razširila z letenjem v Slovenijo iz Hrvaške, kjer so jo našli v parku grada Lužnica, 14 km od nahajališča v Sloveniji, ali kot slepi potnik z železniškim prometom, ki poteka po robu napadenega območja. Nadaljnje širjenje C. arcuata v Krakovskem gozdu je bilo ugotovljeno v začetku julija 2017.
COBISS.SI-ID: 4893350
Preučevali smo tujerodne vrste na celotnem ozemlju Slovenije. Podatke o tujerodnih vrstah smo zbrali na terenu, uporabili smo tudi rezultate projektov, v katerih smo sodelovali, in vključili podatke znanstvenih publikacij. Analiza korespondence (CA) podatkov je bila opravljena s programsko opremo Statgraphics Centaurion XVI, ZDA. Prisotnih je do 254 tujerodnih vrst: okoli 83% je rastlinojedih (43% na lesnih rastlinah, 40% na drugih rastlinah); okrog 12% se ne prehranjuje z rastlinami; in 5% je parazitoidov ali plenilcev drugih žuželk ali sesalcev. Med fitofagnimi vrstami prevladujejo Hemiptera (z 38,2%), sledijo Coleoptera (29,8%) in Lepidoptera (14,5%). Tujerodne žuželke, ki se ne prehranjujejo na rastlinah, vključujejo Coleoptera (80%), Lepidoptera (6,5%), Hymenoptera (6,5%) in Diptera (6,5%). Večina fitofagnih vrst je povezanih z vnosom rastlin, na katere so specializirane, nekatere pa so se prilagodile nadomorodne rastlinske gostitelje. 36 tujerodnih fitofagnih vrst (14,17% vseh tujerodnih žuželk) so postale škodljive za urbana drevesa in pridelke. 20 se jih pojavljajo na lesnih rastlinah, le ena vrsta pa se pojavlja v šiškah Dryocosmus kuriphilus. V zadnjih desetletjih so bile v parkih in gozdovih zabeležene vrste, kot so D. kuriphilus, Leptoglossus occidentalis, Xylosandrus germanus, Gnathotrichus materiarius, Dasineura gledichiae, Phyllonorycter issikii, Cinara curvipes, Ophiomyia kwansonis. Nekatere tujerodne vrste se širijo v slovenskih urbanih gozdovih in vplivajo na gospodarske, ekološke in druge funkcije gozdov. Število škodljivih žuželk v gozdovih je zelo majhno, verjetno zaradi visoke raznolikosti gozdnega ekosistema, kjer se izvaja sonaravno gospodarjenje z gozdovi, ki ohranja samoregulacijsko sposobnost gozdov za nadzor nad škodljivci. Takšno gospodarjenje omogoča na primer zmanjšanje D. kuriphilus s širjenjem parazitoida Torymus sinensis. Ta pojav smo poskušali razložiti z domnevo, da je bil T. sinensis uveden v Slovenijo z jajci v diapavzi v gostitelju D. kuriphilus.
COBISS.SI-ID: 4893094
Sestava in variabilnost terpenov in njihovih derivatov, izoliranih iz iglic reprezentativne skupine 114 odraslih dreves, ki izvirajo iz štirih naravnih populacij rušja (Pinus mugo Turra) iz Julijskih Alp, smo raziskovali z analizami GC-FID in GC / MS. Skupno je bilo identificiranih 54 od 57 ugotovljenih komponent eteričnih olj. Med različnimi spojinami, prisotnimi v eteričnih oljih, so glavne sestavine pripadale monoterpenom, ki vsebujejo povprečno vsebnost 79,67% celotne sestave olja (74,80% monoterpenovih ogljikovodikov in 4,87% monoterpenov s kisikom).Seskviterpeni so bili prisotni v manjših količinah (povprečna vsebnost 19,02%), od tega 16,39% seskviterpenovih ogljikovodikov in 2,62% seskviterpenov s kisikom. Najobsežnejše sestavine v eteričnih oljih iglic so bili monoterpeni ?-car-3-ene, ß-phellandrene, ?-pinene, ß-myrcene, and ß-pinene in sesquiterpenski ß-cariophyllene. Iz skupnega podatkovnega niza 57 odkritih spojin je bilo izbranih 40 za analizo glavne komponente (PCA), diskriminantno analizo (DA) in analizo grozdov (CA). Tendenca prepletanja štirih populacij, ki je bila ugotovljena s PCA, je potrdila tudi DA. CA je tudi prikazala podobnost med populacijami, ki je bila najvišja med populacijama I in II.
COBISS.SI-ID: 4299942