Znanstvena monografija v slovenščini z 21 poglavji (napisalo jih je 20 avtorjev), v njej so posamezna poglavja prispevali vsi člani projektne skupine (11) in sedem vabljenih specialistov; monografijo je uredil vodja projekta Marijan Dović, ki je zanjo napisal tudi uvodni poglavji o kanonizaciji kulturnih svetnikov. Kolektivna monografija skuša inovativno vpeljati nekatere analitične koncepte (kulturni svetniki in njihovi kulti, kulturno svetništvo), z njimi v zvezi pretresti ustaljene humanistične predstave o procesu kanonizacije oziroma kanonu ter na tej podlagi na novo osvetliti izbrane primere. Razdeljena je v štiri sklope: prvi naslovi teoretične in zgodovinske razsežnosti preiskovanih konceptov (kulturni svetniki, kanonizacija, hagiografija; pet poglavij), medtem ko se ostali trije podrobneje osredotočijo na posamezne primere, in sicer najprej v evropskem kontekstu (štiri poglavja), potem v jugoslovanskem (tri poglavja) in naposled seveda v slovenskem (osem poglavij), kjer se avtorji ukvarjajo tudi s "ponesrečenimi" primeri kanonizacije in vzroki zanje. Spodaj je navedenih 12 poglavij te monografije, ki so jih napisali člani projektne skupine (vsako od poglavij ima sicer tudi ločeno šifro v sistemu COBISS) MARIJAN DOVIĆ: O kulturnih svetnikih in kanonizaciji: uvod MARIJAN DOVIĆ: Kanonizacija kulturnih svetnikov: analitični model JERNEJ HABJAN: Od kulture svetnikov do svetnikov kulture: svetnik in literat med življenjem in delom JOLA ŠKULJ: Vloga nacionalnega, kozmopolitizem in kanonizacija IRENA SAMIDE: Evropski kulturni svetnik Friedrich Schiller in njegova kanonizacija na Slovenskem BOJAN BASKAR: Njegoš med dvema svetništvoma: slavljenje nacionalnega pesnika in vladarja ob dvestoti obletnici njegovega rojstva MARKO JUVAN: Svetovljenje nacionalnega pesnika in asimetrije prevajanja: Prešernov primer ALENKA KORON: Hagiografski diskurz v zgodnjih biografijah o Prešernu ANDRAŽ JEŽ: Zakaj Stanko Vraz ni kulturni svetnik? MONIKA DEŽELAK TROJAR: Kanonizacija Antona Martina Slomška v verskem in kulturnem kontekstu LUKA VIDMAR: Gaudí in Plečnik: od kulturne kanonizacije do cerkvene beatifikacije URŠKA PERENIČ: Toponomastika uličnih imen, nacionalna identiteta in pripadanje: literarne ulice v ožjem središču Ljubljane
COBISS.SI-ID: 286122496
Znanstvena monografija dveh avtorjev (v angleščini). V njej Marijan Dović in Jón Karl Helgason (Islandija) raziskujeta načine, kako so umetniki, pisatelji in zlasti pesniki po vsej Evropi postali osrednje figure kulturnega spomina in pri tem emulirali simbolne vloge, ki so poprej pripadle sekularnim oblastnikom ali verskim svetnikom. Avtorja razvijeta koncept kulturnega svetništva v kontekstu nacionalizma kot oblike nevidne religije, identificirata ključne prelome v kanonizacijskih praksah od antike do nacionalno-motivirane komemorativne evforije 19. stoletja. Podrobneje raziščeta posmrtni življenji dveh nacionalnih pesnikov, slovenskega (France Prešeren) in islandskega (Jónas Hallgrímsson). Knjiga predstavi tudi analitični model za kanonizacijo kulturnih svetnikov, uporaben za prihodnje analize, ter odstre nekaj pomembnih vidikov prihodnjega preučevanja nacionalnih gibanj.
COBISS.SI-ID: 34765917
Znanstvena monografija vodje projekta Marijana Dovića v slovenščini. Ne gre za zgolj še en prispevek k množici prešernoslovskih monografij o znamenitem pesniku, njegovem življenju in delu. V resnici gre za prvo knjižno študijo Prešernovega »posmrtnega življenja« v slovenskem kulturnem prostoru, ki »bere« ne le literarne tekste, temveč tudi rituale in spominska obeležja, bolj kot s samim pesnikom pa se ukvarja z njegovimi interpreti, ustoličevalci in mitografi. Natančneje rečeno: zanimajo jo mehanizmi kanonizacije, ki so Prešerna po smrti bleščeče preobrazili v utelešenje narodove biti – nacionalnega pesnika in kulturnega svetnika. Teoretske (in terminološke) inovacije, ki jih avtor poskuša vpeljati in obraniti, seveda že same po sebi onemogočajo, da bi se knjiga ukvarjala zgolj s Prešernom; toliko bolj primerjalni pristop narekuje to, da so bile številne dosedanje obravnave zaprte v nacionalni horizont in zato nagnjene k sklepanju o edinstvenosti, »sindromskosti« slovenskega primera. Knjiga je potemtakem dvodelna: najprej obravnava širše teoretične in historične kontekste slavljenja vélikih evropskih kulturnih svetnikov, da bi nazadnje izrisala niansirano in kompleksno sliko Prešernove kanonizacije v slovenski kulturi.
COBISS.SI-ID: 290117376
Uvodni članek vodje projekta Marijana Dovića v tematski sklop člankov (v angleščini) v ugledni humanistični reviji Arcadia. Sklop "National poets and romantic (be)longing" je ravno tako uredil vodja projekta. V članku Dović zariše nadaljnje možnosti primerjalnih raziskav vodilnih "nacionalnih pesnikov", kot so Adam Mickiewicz, Robert Burns, Sándor Petőfi, Hristo Botev, Mihai Eminescu, Karel H. Mácha, France Prešeren, Taras Ševčenko, Maironis, and Jónas Hallgrímsson, oziroma institucije "nacionalnega pesnika" in njene zgodovinske vloge nasploh. Virgil Nemoianu, John Neubauer in drugi so že opozorili, zakaj (in deloma tudi, kako) so nacionalni pesniki obilno prispevali k formiranju evropskih literarnih kultur. Pa vendar številna vprašanja v zvezi z njimi ostajajo nerešena, če jih opazujemo na primerjalni ravni. Avtor v razpravi skuša podati nekaj preliminarnih odgovorov v zvezi s vzorcem nacional(istič)nih potez v "življenju in delu" nacionalnih pesnikov in ugotavlja, da so si ti vsebinsko pogosto zelo različni.
COBISS.SI-ID: 41838125
Angleški članek člana projektne skupine Marka Juvana v tematskem sklopu "National Poets and Romantic (Be)Longing" v ugledni humanistični reviji Arcadia (sklop je uredil vodja projekta Marijan Dović). V članku Juvan raziskuje figure "nacionalnih pesnikov", ki so bile iznajdene, da bi reprezentirale oziroma predstavile njihove narode pogledu Drugega v kontekstu oblikujoče se svetovne literature in asimetričnega sistema, v katerem prevladujejo kulture jedra. Medtem ko številni nacionalni pesniki, vpleteni v narodna gibanja, kažejo "vernakularistične" tendence, npr. Schiller in Goethe predstavljata drugačen, "kozmopolitski" model nationalne klasike. Tovrstna "afiliacija" z univerzalnim estetskim kanonom se izkaže značilna tudi za politiko slovenskega romantičnega gibanja in njegovega vodilnega pesnika Franceta Prešerna.
COBISS.SI-ID: 41864493