Razprava, objavljena v ugledni kanadski komparativistični reviji (v angleščini), se ukvarja s prelomom med klasičnim in modernim pisanjem v devetnajstem stoletju: medtem ko periferne evropske literature skušajo nacionalno identiteto utemeljiti na epu kot privilegirani formi klasičnega pisanja, jo centralne in etablirane literature demonstrirajo z romanom kot popularno formo modernega pisanja. To je mogoče prikazati na primeru slovenskega nacionalnega pesnika Franceta Prešerna in njegove osrednje pesnitev. V slovenski kulturi se je Prešernov Krst pri Savici (1836), ki tematizira izsiljeni kompromis epskega junaka in njegovo odpoved »narodni ideji«, paradoksno kanonizirala kot »sveto« besedilo, ki definira »slovenstvo« in poraja reinterpretacije. Prvi slovenski roman, Jurčičev Deseti brat (1866), pa je v skladu z Morettijevo formulo deloval kot estetsko manjvreden kompromis med tujo žanrsko formo, uvoženo iz centra, in lokalno slovensko snovjo ter perspektivo. Periferni narod se je v 19. stoletju zato vzpostavljal na »svetem tekstu« kompromisnega, a singularnega epa, manj pa na množičnem tiskanju kompromisnih romanov.
COBISS.SI-ID: 39243053
Razprava (v slovenščini) ugotavlja, kako je knjižnica barona Žige Zoisa konec 18. in na začetku 19. stoletja vplivala na razvoj slovenskega kulturnega nacionalizma. Najprej razkriva, zakaj sta bili v procesu izoblikovanja slovenske nacionalne identitete v tistem času razmeroma manj pomembni največji javni knjižnici na Slovenskem - Semeniška in Licejska knjižnica v Ljubljani. Razprava v nadaljevanju oriše nastanek in rast Zoisove knjižnice, še posebej njenega slovenskega, slovanskega in slavističnega dela. Nazadnje pokaže, kako je baronova biblioteka spodbujala nacionalne prerode Slovencev in drugih slovanskih narodov. Sklep opozarja, da bi morala biti Zoisova knjižna zbirka v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani zaradi pomembnosti nujno urejena, predstavljena in zavarovana kot corpus separatum.
COBISS.SI-ID: 39250477
Razprava v ameriški reviji za slovenske študije (objavljena je bila v angleščini v letu 2015 z letnico 2014, zato je v poročilu za 2014 še nismo navajali) se ukvarja s pomembnim vidikoma kanonizacije, tj. poimenovanje oz. "krščevanjem" lokacij. Predstavljeni so prvi izsledki obsežne raziskave procesa poimenovanja ljubljanskih “literarnih” ulic v ožjem središču mesta, ki predstavlja posebno obliko simbolnih komemoracij nacionalnega značaja. Na podlagi večinske kulturno-politične motiviranosti (in tudi selektivnosti) pri izbiranju literarnih osebnosti je mogoče reči, da je glavna vloga literarnih ulic povezana z reprezentiranjem in izgrajevanjem narodne identitete ter krepitvijo občutka narodnopolitične homogenosti znotraj skupnosti. V raziskavi sta bili inovativno uporabljeni GPS vizualizacija in aplikacija Google Earth.
COBISS.SI-ID: 58979170