V odmevnem predavanju na znanstvenem simpoziju o ljubljanski cerkvi nemškega viteškega reda je avtorica razkrila doslej povsem neopaženo vlogo, ki so jo pri arhitekturni zasnovi srednjeveške križevniške cerkve imeli oglejski patriarh Bertold Andeški, Neža Andeška in njen mož, tudi graditelj cerkve, Ulrik III. Spanheimski. Raziskave, ki so potekale v okviru projekta, so pokazale, da je bila cerkev že v 13. stoletju zgrajena v obliki križa in da se je s takšno tlorisno zasnovo zgledovala po vzhodnem zaključku najpomembnejše cerkve nemškega viteškega reda v cesarstvu. Ta je bila v čast sv. Elizabeti Ogrski zgrajena v nemškem Marburgu. Do odkritja te povezave je avtorici uspelo priti prav na podlagi kompleksne analize naročniškega ozadja. Graditelj ljubljanske cerkve je bil namreč koroški vojvoda Ulrik III. Spanheimski, ki je bil v času gradnje poročen z Agnes Andeško, sestrično sv. Elizabete Ogrske. Stric Agnes Andeške je bil oglejski patriarh Bertold Andeški, ki je po kanonizaciji Elizabete Ogrske postal eden najdejavnejših razširjevalcev njenega naraščajočega kulta. Tik pred sredino 13. stoletja se je večkrat srečal z nečakinjo Agnes in se dejavno vpletal v njeno življenje. Po drugi strani pa se je tudi Ulrik III. že pred poroko srečal z intenzivnim kultom in češčenjem sv. Elizabete, in sicer na praškem dvoru, kjer je odraščal.
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 39206189Razstava v gradu Slovenska Bistrica je bila posvečena sakralnim naročilom Ignaca Marije grofa Attemsa (1652–1732), najpomembnejšega naročnika baročnih poslikav na Spodnjem Štajerskem. Razstava je predstavila Attemsa kot naročnika predelav grajskih kapel in njihove opreme pa tudi kot profanega naročnika poslikav v cerkvenih notranjščinah. Glavne teme, s katerimi je vizualiziral svojo pobožnost pa tudi pomembno reprezentiral samega sebe in svojo družino, so bile češčenje sv. Križa, Marije in sv. Dizme. Na razstavi so bili predstavljeni tudi vzroki za Attemsov izbor.
F.28 Priprava/organizacija razstave
COBISS.SI-ID: 3765102V pomembnem predavanju na Univerzi v Olomocu je bilo predstavljenih več stenskih poslikav v izbranih cerkvah, katerim je skupen izjemno pomemben vpliv posvetnih posameznikov tako na izbiro slikarjev kakor tudi na ikonografsko zasnovo. Raziskava naročniškega ozadja in ikonografske motivike izbranih prekmurskih umetnostnih spomenikih je pokazala, da je v njih mogoče prepoznati sicer različne slogovne poteze, ki pa so v veliki meri rezultat zahtev, pričakovanj in ambicij lokalnih naročnikov. Tako so Széchyji že kmalu po letu 1365 v Mursko Soboto za poslikavo gotizirane župnijske cerkve pripeljali nekega mojstra, ki je očitno pripadal t. i. gömörski slikarski šoli. Njihov delež pa je gotov tudi pri drugih umetnostnih podjetjih, in sicer pri cerkvah v Veleméru, Nedeli pri Gornjih Petrovcih, Gornji Lendavi (Gradu) in Sv. Juriju. Druga plemiška rodbina, zemljiški gospodje iz rodbine Hahold-Bánfi, pa je svoj vpliv sijajno uveljavila v ikonografskem programu, in sicer v poslikavi Ladislavove legende v stari župnijski cerkvi v Turnišču, torej témi, ki je pripadala ogrskemu dvornemu in viteškemu kulturnemu krogu. Analiza stenskih poslikav v Cerkvenjaku, Selu, Oberschütznu, Sopronbánfalvi in drugje pa je po eni strani odkrila povezavo ne samo s slikarji iz t. i. vojvodske delavnice, marveč tudi z delavnicami, ki so delovale v Šenkovcu, Sazdicah in Waidhofnu v Spodnji Avstriji, po drugi strani pa je razkrila, da so vplivi za ikonografske zasnove in izbiro mojstrov morali prihajati iz krogov blizu dvorov dinastij Luksemburg in Anjou. Odločilno vlogo so pri tem igrali patricijski naročniki, ki so za svoja reprezentančna naročila iskali spretne mojstre in delavnice ter tako vzpostavljali nova duhovna razmerja med centri in podeželjem. V raziskovanem geografskem področju so pomembno naročniško vlogo imele tudi plemiške rodbine Lackfi, Ossl, Bebeki, Kanizsai, Garai idr.
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 21485320V predavanju na delavnici Država, narod, religija: skupna in primerjalna slovensko-srbska umetnostna zgodovina je avtorica predstavila nova spoznanja o sakralnih motivih v slikarstvu socialistične Jugoslavije. Osredotočila se je na raziskavo motiva (nad)nacionalne personifikacije Jugoslavije na podlagi freske Slavka Pengova v slavnostni dvorani Titove rezidence na Bledu. Pengovova figura, upodobljena kot del alegorije nove države, združuje elemente uveljavljene (socialistične) politične ikonografije z reminiscencami na starejši, krščanski motiv sv. Krištofa. V prispevku jo je avtorica umestila v širši kontekst upodobitev sorodnih personifikacij in predstavila smernice za nadaljnje raziskovanje tematike.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 38953005Monografija o palači Goedel-Lannoy v Mariboru je izšla v zbirki žepnih knjižic, ki so namenjene širši javnosti. V njej sta prvič celovito predstavljeni lastniška zgodovina, arhitektura in oprema palače. Lastniki posvetnega in cerkvenega stanu so skozi stoletja spreminjali palačo v skladu s svojimi prostorskimi potrebami, finančnimi zmožnostmi in umetnostno razgledanostjo. Pomembni deli stavbe so bili zgrajeni med letoma 1760 in 1782, ko je bil kompleks v lasti nun celestink. V monografiji so predstavljeni nameni njihove najpomembnejše donatorice, Marije Terezije Friess, rojene Reffinger, in njen neuspešen boj za vrnitev darovanih sredstev z verskim skladom po ukinitvi samostana. Na podlagi dokumentov, načrtov in likovnih upodobitev so predstavljene prezidave v okrožni urad, tovarno in gradnja meščanske mestne palače v 19. stoletju. V poznem 19. stoletju je stavbe kupil Herman baron Goedel-Lannoy, jih prezidal in opremil z dragocenim pohištvom in slikami. Palača je sodila med najbolj eminentne stavbe v Mariboru, zlasti pomembne pa so bile poslikave slavnostne dvorane in drugih prostorov, delo Francesca in Feliceja Barazzuttija, ki so poleg zgodovinskih prizorov prikazovale tudi nekdanje prebivalce stavbe, resnične in namišljene, celestinke in malteške viteze.
F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete
COBISS.SI-ID: 282677248