V predavanju na znanstvenem simpoziju je avtorica predstavila v stroki doslej slabo raziskan opus slikarja Slavka Pengova. Njegovo delo je močno zaznamovala druga svetovna vojna, po kateri se je umetnik od sakralnega posem preusmeril v posvetno slikarstvo in postal vodilni izvajalec visokih državnih naročil. Ta so med sočasnimi slovenskimi deli najbolj ustrezala načelom socialističnega realizma, v kontekstu slovenske umetnosti praviloma obravnavanega kot umetostni slog, ki predstavlja popoln prelom s tradicijo. Na podlagi ikonografske in slogovne primerjave Pengovovih monumentalnih del iz pred- in povojnega obdobja je avtorica ob razlikah opozorila tudi na vrsto sorodnosti med njegovimi sakralnimi in profanimi freskami in tako pokazala, na kakšen način je prehod od krščanske umetnosti k socialističnemu realizmu izražen v njegovem opusu.
B.06 Drugo
COBISS.SI-ID: 39242029V predavanju je avtorica obravnavala figuralne vidike spomenikov prve svetovne vojne, ki se posem navezujejo na koncepta religije in smrti. Praviloma vključujejo podobo sključenega vojaka, včasih z roko na prsih kot simbolom njegove vere. V drugih primerih je upodobljena žalujoča mati vojaka, ki aludira na motiv Pieta z žalujočo Marijo nad mrtvim Kristusom. Opozorila je, da je v spomenikih pve svetovne vojne v splošnih ponavljajočih se elementih poudarjena krščanska simbolika, Kristus in angeli.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 39010093V odmevnem vabljenem predavanju na mednarodnem znanstvenem simpoziju je avtorica detajlno analizirala profane motive v vseh šestih samostanih reformnih redov v Sloveniji. V celostno obravnavo je zajela tako stavbno plastiko kot tudi prosto plastiko, slikarstvo in iluminirane rokopise in zbrano gradivo postavila v kontekst sočasnih redovnih statutov in sočasnega umetnostnega razvoja tako v samostanski kakor tudi neredovni umetnosti. Zajela je umetnost v času od ustanovitve samostanov do leta 1500. Ugotovila je, da se profani motivi v večini primerov povezujejo s posvetnimi ustanovitelji ali donatorji, ki so želeli pod svojim imenom zgraditi čim bolj prepoznaven samostan, ki bo dvignil njihov ugled. Z ustanovitvijo in podpiranjem samostanov so si ustvarjali družbeno-politično moč in hkrati sebi duševni mir.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 38393389