Prispevek z vidika umetnostnega naročništva obravnava eno vidnejših avstrijskih političnih osebnosti predmarčne dobe, Klemena grofa Brandisa (1798−1863). Potomec znane tirolske plemiške rodbine, ki je imela posesti tudi na Spodnjem Štajerskem, je bil kot tirolski guverner in deželni glavar ter kasneje kot vrhovni dvorni mojster »odstopljenega« cesarja Ferdinanda I. aktiven tudi na področju umetnostnih naročil. Z njim so poleg nekaterih posegov v sklopu innsbruškega Hofburga (oprema guvernejeve pisarne, Poletna hiša oz. sedanji Umetnostni paviljon) mdr. povezane stavbe Tirolskega deželnega muzeja Ferdinandeuma, Tirolskega deželnega gledališča in samostana karmeličank v Innsbrucku ter prenova dvorcev Zákupy in Ploskovice na Češkem za potrebe Ferdinandovih letnih rezidenc. Pečat pa je pustil tudi na sedanjem slovenskem ozemlju, kjer je njegov najpomembnejši prispevek prezidava dvorca Slivnica, v katerega se je preselil po neprostovoljnem odhodu iz javnega življenja.
COBISS.SI-ID: 40793133
Prispevek obravnava freske (sgraffito) Slavka Pengova (1939) na stavbi mizarskih delavnic na Plečnikovih Žalah in stensko poslikavo Toneta Kralja (1940) v nekdanji Slovanski kapeli v Cirilovem akademskem domu na Streliški ulici. Stvaritvama obeh slikarjev se posveča predvsem vsebinsko. Ikonografska programa predstavljata posebnost v slovenskem gradivu in imata s poudarjeno vseslovansko idejo ne samo versko, ampak tudi politično sporočilnost. V obravnavani kontekst sodijo tudi freske Toneta Kralja v Soči (1944), ki so predstavljene le primerjalno. Zadnji del prispevka na osnovi arhivskih virov obravnava nastanek Slovanske kapele, historiat njene poslikave, zaplete v zvezi z njo, odmeve nanjo in posledice, ki jih je prinesla naročniku Lambertu Ehrlichu, vodji Cirilovega akademskega doma in profesorju primerjalnega veroslovja na ljubljanski Teološki fakulteti.
COBISS.SI-ID: 42498605
Prispevek, v katerem je na podlagi popisov slik v ohranjenih inventarjih premičnin prvič obravnavana slikarska oprema bivalnih in reprezentativnih prostorov (opatovega bivališča in foresterije) kartuzijanskega samostana Bistra, prinaša dragocene podatke o vsebini slik in njihovi razporeditvi v prostorih kartuzij. Leta 1782 je bil samostan razpuščen, oprema pa je bila prodana na dražbi. Avtorica je iz ohranjenega dražbenega zapisnika, ki ga hrani Arhiv Slovenije in ki vsebuje imena kupcev, pridobila neprecenljive nove podatke o poznejših lastnikih umetniških del – večinoma gre za lokalno plemstvo. Članek tako predstavlja pomembno izhodišče za nadaljnje raziskovanje transferja nekdanjih samostanskih umetnin in njihove vloge v zasebnih zbirkah kranjske gospode.
COBISS.SI-ID: 40792621
Vabljeni članek v jubilejnem zborniku za najpomembnejšega avstrijskega raziskovalca arhitekture 13. stoletja, prof. dr. Maria Schwarza, omogoča celovit vpogled v sakralne spomenike v Sloveniji, s katerimi se povezuje ime avstrijskega in štajerskega vojvode Leopolda VI. Babenberžana. Avtorici je z novimi odkritji, z umestitvijo v širok umetnostno-geografski kontekst, detajlno slogovno-primerjalno analizo in upoštevanjem zgodovinskih dejstev uspelo ovreči več starejših tez. Dokazala je, da je bil vojvoda tesno vpet v vzpostavitev župnijske in samostanske mreže zgodnjegotskih cerkva na južnem Štajerskem.
COBISS.SI-ID: 39157293
Med srednjeveškimi slikanimi okni v cerkvi sv. Erharda v Breitenauu na avstrijskem Štajerskem je tudi donatorska podoba vojvode Alberta III. Habsburškega (vladal 1365–1395), ki je upodobljen skupaj s svojima ženama Elizabeto Luksemburško in Beatrix Zollersko. Do sedaj se je razloge za vojvodovo naročilo slikanih oken povezovalo predvsem s pridobivanjem plemenitih kovin v breitenavski dolini, katerega nadzor je bil pridržan deželnim gospodom. Avtor pa je v tem izjemno pomembnem prispevku analiziral doslej še nikoli raziskano širše družbeno ozadje nastanka te upodobitve in njeno naročniško ozadje. Ključ do novih ugotovitev je bila analiza češčenja sv. Erharda v elitnih dinastičnih hišah (srednje) Evrope. Prav breitenavska cerkev je bila namreč v srednjem veku eno od osrednjih romarskih središč tega svetnika. Tekom raziskave se je pokazalo, da je bil Albert s kultom češčenja sv. Erharda povezan tudi preko dinastičnih povezav, še več, po zgledu svetniškega škofa je gojil tudi osebno stremljenje po doseganju viteških idealov.
COBISS.SI-ID: 40513837