Sedimenti so bistven, celovit in dinamičen del katerega koli porečja in tvorijo različne habitate in okolja. Ob upoštevanju tega dejstva je bila izkazana potreba po učinkovitem sodelovanju med državami in spodbujanju trajnostnih rešitev za ravnanje s sedimenti v Savskem porečju. Predstavitev je o oceni sedimentne bilance reke Save in predlog vzpostavitve sistema za spremljanje sedimenta za reko Savo. Ta prizadevanja so zanimiva tudi za upravljanje porečja reke Donave, saj je porečje Savine eden izmed glavnih porečij. Tematiki sedimentov v rečnih okoljih je treba nameniti več pozornosti in je vsekakor pomembna tudi za povodje reke Donave in za vse njene glavne pritoke.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 41651245Analiza po ekstremnih vremenskih dogodkih, v katerih so se pojavili zemeljski plazovi in / ali drobirji, se lahko uporabi za vrednotenje različnih metodologij za oceno padavin, ki bi se lahko uporabile kot del sistemov zgodnjega opozarjanja (EWS). V predstavljeni študiji smo analizirali nekaj ekstremnih deževnih dogodkov v Sloveniji od leta 1989 do leta 2013, ki so sprožili globoke in plitve plazove, ki so povzročili več kot 10 žrtev in več kot 100 milijonov evrov zaradi gospodarske škode.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 8089953Članek obravnava spremembe v eroziji v Zgornji Soči (Julijske Alpe, zahodna Slovenija) v zadnjih dveh stoletjih. Erozija je bila izračunana z uporabo modela, pri katerem je bila raba zemljišč eden glavnih dejavnikov. Uporabljena je empirična enačba Gavrilović, ki jo je delno spremenil Lazarević. Izračuni erozije so zajemali pet let: leta 1827, 1896, 1953, 1979 in 1999, kar nam omogoča spreminjanje erozijskega procesa zaradi spremembe rabe zemljišč v zadnjih 200 letih. Skupna letna erozija na študijskem območju je leta 1827 znašala 4,76 milijona m 3 in je bila približno enaka tudi leta 1999. V tem času se je erozija povečala in dosegla 5,72 milijona m 3 leta 1953 z najverjetnejšim v 20-ih letih 20. stoletja. Leta 1827 je bila specifična erozija 133,4 tone / hektar / leto, leta 1999 je znašala 135,5 tone / hektar / leto, v tem času pa leta 1953 dosegla 160,3 tone / hektar / leto. Študija kaže, da se lahko spremembe erozije določijo tudi z zgodovinskimi viri rabe zemljišč, če je uporabljen ustrezen model.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 41791277V okviru predavanja na konferenci smo predstavili rezultate raziskav snežne odeje, s poudarkom na izotopskih raziskavah, ki smo jih opravili v severozahodni Sloveniji tekom treh zim (2010/11, 2011/12 in 2012/13). Predstavljene so bile različne tehnike vzorčenja in različnost tako pridobljenih rezultatov. Podnebne razmere v Sloveniji povzročajo veliko variabilnost v fizikalnih in tudi izotopskih lastnostih snega, poznavanje teh sprememb v času in prostoru pa je zelo pomembno za ustrezno razumevanje vpliva snega na napajanje vodotokov in vodonosnikov oziroma za ustrezno upravljanje z vodami. Raziskave so potekale v okviru ARRS programskih raziskav (P1-0143), IAEA projekta, v katerem so sodelovali tudi ruski partnerji ter bilateralnih slovensko ruskih sodelav.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 28808999Svetovni plazovni forum je trienalna konferenca, ki združuje znanstveno in tehnološko skupnost, oblikovalce politik, akterje v industriji, javne uslužbence in druge zainteresirane strani, ki se ukvarjajo z razumevanjem in obvladovanjem tveganja plazov pri naravnih nesrečah. 4. svetovni plazovni forum (WLF4) je potekal od 29. maja do 2. junija 2017 v Ljubljani, kjer so razpravljali o napredku pri raziskavah plazov in zmanjševanju tveganja za izboljšanje kulture življenja z naravnimi nevarnostmi. V skladu z WLF4 je bila Ljubljana leta 2017 sprejeta je bila konceptna podlaga za zavezanost Kjotu 2020.
B.01 Organizator znanstvenega srečanja
COBISS.SI-ID: 8137825