Kulturna pokrajina je kompleksna celota abiotskih, biotskih in kulturnih sestavin, ki so v medsebojnem interaktivnem odnosu. Spremembe v pestrosti kulturne pokrajine so močno povezane z rabo tal in lastninskimi pravicami. Predstavitev temelji na premisi, da so glavni deležniki podeželske pokrajine: 1) kmetje/lastniki zemljišč, ki jo v prvi vrsti razumejo kot lastnino z gospodarsko vrednostjo in jo skladno s tem upravljajo, 2) drugi državljani, ki imajo pričakovanja iz naslova javnega dobrega in 3) strokovnjaki in odločevalci, ki usmerjajo razvoj in določajo moč in hitrost sprememb ter postavljajo normative nujnega, zaželenega in nedovoljenega. Navedene skupine deležnikov zaznamuje pomanjkanje komunikacije. Predstavljen bo primer konfliktov in dilem slovenske podeželske pokrajine. Izhajali smo iz pristopa ekosistemskih storitev, ki ponuja boljši vpogled v koristi, ki jih družbi nudi pokrajina. Poleg tega ekosistemske storitve lahko preučujemo v luči tipologije dobrega, ki sta jo uvedla Ostromova (1977) in bi v prihodnje utegnile imeti pomembno vlogo pri odločitvah, upravljanju in vodenju kulturnih pokrajin.
B.06 Drugo
COBISS.SI-ID: 39041581Referat predstavalja skupna zemljišča kot zgodovinski in družbeni fenomen in še posebej kot pomemben del podeželske pokrajine. Na skupna zemljišča kot na posebno obliko lastniške strukture, so močno vplivale splošne, politične in gospodarske okoliščine in je billa rabljena in izrabljena znotraj različnih političnih kontekstov.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 39040557