Glavni namen prispevka je pregled strokovne literature in državnih dokumentov ter opredelitev pomena in vloge različnih tipov dobrega v podeželski kulturni pokrajini. Prepoznali smo štiri glavne kategorije: zasebno, plačljivo, skupno in javno dobro. Obseg, način rabe in koristi dobrega se v kulturni pokrajini spreminjajo skozi čas, tudi zaradi družbeno-političnih procesov in formalnega (ne)prepoznanja na institucionalni ravni. Poleg tega razpravljamo, kako javno in skupno dobro prinašata skupnosti koristi ter o nujnosti premišljenega upravljanja in ohranitvi skupnega dobrega kot skupne lastnine. V kontekstu javnega dobrega so podporne, uravnalne in kulturne ekosistemske storitve vse pomembnejše. Z rabo sicer ne upadajo, a so neločljivo povezane z zasebnimi zemljišči. Ker obstajajo mnoge točke konflikta v rabi skupnega in javnega dobrega, je njegova zaščita pomembna tudi na zakonodajni ravni.
COBISS.SI-ID: 39247149
Pokrajinska pestrost, sestavljena iz raznolikih pokrajinskih gradnikov, je v veliki meri odvisna od človekovih dejavnosti in prilagoditev v prostoru, še posebej tradicionalnih praks povezanimi z rabo zemljišč, kar je lahko prepoznano kot prispevek h kulturni pestrosti. Izguba tradicionalnih praks lahko vodi v siromašenje pokrajinske in biotske pestrosti. V prispevku avtorici predstavljata primere povezave nekaterih pokrajinskih gradnikov s tradicionalnimi praksami, tipičnimi za kulturno pokrajino Ljubljanskega barja. Raziskavo smo v obliki intervjujev z domačini in terenskih ogledih izvedli na izbranih pilotnih območjih. Namen identifikacije povezav med pokrajinskimi gradniki in kulturnimi praksami je bil spodbujati sinergije med upravljanjem kulturne pokrajine, tradicionalnimi praksami in sodobnim načinom življenja. Vendar pa je, proti pričakovanjem, študija pokazala, da na Ljubljanskem barju ni več veliko tovrstnih praks in znanj. Najbolj uporabne prakse, ki pomagajo vzdrževati ekstenzivni travniki in steblikovja sta konjereja in pozna košnja, ter lokalno znanje o poznavanju poplavno varnih kmetijskih in stavbnih zemljišč. Poleg tega smo ugotovili še, da so prve 'žrtve' sodobnega kmetijstva zlasti tisti pokrajinski gradniki, ki so rezultat nižjega tehnološkega razvoja.
COBISS.SI-ID: 39606061
Znanstvena monografija podaja spoznanja o strukturi in funkciji kulturne pokrajine Ljubljanskega barja, ki jo sestavljajo ravnina, sredi katere se dvigajo osamelci, ter hribovje in gričevje na obrobju. Večji del območja, ki ga bistveno zaznamuje voda in izjemna biotska pestrost, je bil leta 2008 razglašen za Krajinski park Ljubljansko barje. V raziskavi smo na treh pilotnih območjih identificirali 28 pokrajinskih gradnikov, ki so odvisni od geološke podlage, vode ter od rabe zemljišč in prispevajo h pokrajinski pestrosti. Pomemben vpliv na rabo zemljišč imajo kmetijska plačila kmetom, ki največ prispevajo k obdelanosti zemljišč ter sonaravni reji, precej manj pa k ohranjanju bolj naravnih pokrajinskih gradnikov. V monografiji ugotavljamo, da je z vidika trajnostnosti ključno stremljenje k takšni pokrajinski pestrosti, ki zagotavlja čim boljše delovanje pokrajine in več različnih ekosistemskih storitev. Analiza razvoja pilotnih območij v štirih časovnih obdobjih je pokazala, da so bile sprva v pokrajini glavne gonilne sile kmetijstvo, poselitev in upravljanje z vodo, v zadnjih desetletjih pa postajata vse pomembnejši gonilni sili naravovarstvo in turizem.
COBISS.SI-ID: 284856832
Namen prispevka je preučiti in jasno opredeliti pojme javno dobro, skupni viri in skupno. V članku smo s pomočjo prostorsko-časovne analize in intervjujev ter delavnic med splošno javnostjo in strokovnimi deležniki osvetlili dojemanje javnega dobrega in skupnega v Sloveniji kot tranzicijski družbi. Analiza je pokazala, da na razumevanje teh pojmov med splošno javnostjo še vedno močno vpliva poudarjanja socialne pravičnosti, enakosti in dostopnosti dobrin za vse iz obdobja socializma, s čimer pa se ne strinjajo lastniki zemljišč. Neustrezno upravljanje z dobrinami, ki so dojete kot javno dobro, v resnici pa so skupni viri lahko vodi v konflikte in degradacijo skupnih virov, s čimer bomo izgubili prednosti, ki nam omogočajo bolj kakovostno življenje. Ker smo od omejenih naravnih virov življenjsko odvisni, je treba o njih nujno ozavestiti splošno in strokovno javnost, izpostaviti njihovo ranljivost in pojasniti, da ne morejo biti dostopne vsem v neomejenih količinah. V mednarodnem prostoru pa želimo s predstavljenim slovenskim primerom prispevati k boljšemu razumevanju človeškega vedenja in pričakovanj do javnega dobrega ter skupnih virov v postsocialističnih tranzicijskih družbah.
COBISS.SI-ID: 40888109