Glavni namen prispevka je pregled strokovne literature in državnih dokumentov ter opredelitev pomena in vloge različnih tipov dobrega v podeželski kulturni pokrajini. Prepoznali smo štiri glavne kategorije: zasebno, plačljivo, skupno in javno dobro. Obseg, način rabe in koristi dobrega se v kulturni pokrajini spreminjajo skozi čas, tudi zaradi družbeno-političnih procesov in formalnega (ne)prepoznanja na institucionalni ravni. Poleg tega razpravljamo, kako javno in skupno dobro prinašata skupnosti koristi ter o nujnosti premišljenega upravljanja in ohranitvi skupnega dobrega kot skupne lastnine. V kontekstu javnega dobrega so podporne, uravnalne in kulturne ekosistemske storitve vse pomembnejše. Z rabo sicer ne upadajo, a so neločljivo povezane z zasebnimi zemljišči. Ker obstajajo mnoge točke konflikta v rabi skupnega in javnega dobrega, je njegova zaščita pomembna tudi na zakonodajni ravni
COBISS.SI-ID: 39247149
Pokrajinska pestrost, sestavljena iz raznolikih pokrajinskih gradnikov, je v veliki meri odvisna od človekovih dejavnosti in prilagoditev v prostoru, še posebej tradicionalnih praks povezanimi z rabo zemljišč, kar je lahko prepoznano kot prispevek h kulturni pestrosti. Izguba tradicionalnih praks lahko vodi v siromašenje pokrajinske in biotske pestrosti. V prispevku avtorici predstavljata primere povezave nekaterih pokrajinskih gradnikov s tradicionalnimi praksami, tipičnimi za kulturno pokrajino Ljubljanskega barja. Raziskavo smo v obliki intervjujev z domačini in terenskih ogledih izvedli na izbranih pilotnih območjih. Namen identifikacije povezav med pokrajinskimi gradniki in kulturnimi praksami je bil spodbujati sinergije med upravljanjem kulturne pokrajine, tradicionalnimi praksami in sodobnim načinom življenja. Vendar pa je, proti pričakovanjem, študija pokazala, da na Ljubljanskem barju ni več veliko tovrstnih praks in znanj. Najbolj uporabne prakse, ki pomagajo vzdrževati ekstenzivni travniki in steblikovja sta konjereja in pozna košnja, ter lokalno znanje o poznavanju poplavno varnih kmetijskih in stavbnih zemljišč. Poleg tega smo ugotovili še, da so prve 'žrtve' sodobnega kmetijstva zlasti tisti pokrajinski gradniki, ki so rezultat nižjega tehnološkega razvoja.
COBISS.SI-ID: 39606061