V delu ocenjujemo naravne in človekove vplive na mikroklimo Postojnske jame. Turistični vhod v jamo je bil odprt leta 1866, kar je povzročilo povečano izmenjavo zraka med jamo in zunanjostjo. Statistična primerjava zgodovinskih temperaturnih zapisov z današnjimi meritvami pokaže, da so bile temperature nekdaj v povprečju za 2°C nižje od danes zabeleženih. Naraščanje lahko povežemo z višanjem temperatur na površju in v manjši meri z naraščanjem turističnega obiska v jami.
COBISS.SI-ID: 38764589
Parametri jamske atmosfere (koncentracija ogljikovega dioksida, temperatura, veter) imajo značilne dnevne cikle, ki so pogojeni z naravnimi in antropogenimi mehanizmi. Opazovanje in razumevanje dnevnih ciklov je pomembno za razumevanje dinamike podzemne atmosfere in pomembno prispeva k rešitvam in ukrepom za zmanjšanje škodljivega vpliva na jamsko okolje. V članku predstavimo diagram "sončnico", katerega glavna prednost je, da preko grafičnega vzorca omogoča hiter in intuitiven pregled značilnosti dnevnih ciklov atmosferskih parametrov za daljša obdobja.
COBISS.SI-ID: 28621607
V članku predstavimo analizo temperaturnih meritev v Črni jami. Črna jama je s Postojnsko jamo in Pivko jamo povezana z zaprtima umetnima predoroma. Zaradi specifične geometrije, se jama z zimsko cirkulacijo zraka močno podhladi, poleti pa konvekcijska cirkulacija pretežno ustavi. Jama ima tako kar za dobri 2 stopinju nižjo temperaturo od ostalih delov Postojnske jame.
COBISS.SI-ID: 42090285
V članku predstavimo rešitve in uporabo odložljivih omrežij DTN (odložljivo omrežje, ki premaguje zakasnitve in prekinitve) za prenos avtomatsko merjenih jamskih meteoroloških podatkov do podatkovnih strežnikov.
COBISS.SI-ID: 28898343
Tok ponikalnice Pivke skozi Postojnsko jamo je pomemben dejavnik podzemne klime. Z avtomatskimi merilniki in registratorji podatkov smo spremljali podzemni tok Pivke na sedmih točkah med ponorom in odtočnim sifonom v Pivki jami. Podatke nivojev in pretoka smo obravnavali z modelom EPA SWMM, s katerim smo simulirali tok v poenostavljeni geometriji kanalov. S primerjavo med opazovanji in modelskimi rezultati smo določili ključne odseke (podore, zožitve, sifone, obtoke), ki najbolj vplivajo na dinamiko toka podzemne Pivke. Glavne parametre teh odsekov smo določili z inverzno metodo, ki temelji na algoritmu soseske (Neighbourhood algorithm, NA) in pri tem dobili odlično ujemanje med modelom in podatki.
COBISS.SI-ID: 40739373