Izdelava geografskih tipizacij ali regionalizacij Slovenije je zapletena zaradi izjemne pokrajinske raznolikosti države. Na območju Slovenije se namreč prepletajo štiri glavne naravnogeografske enote (Alpe, Dinarsko gorovje, Panonska ravnina, Sredozemlje). Zaradi tega lahko območje označimo kot pokrajinsko vročo točko. Prispevek predstavlja metodološki okvir in delne rezultate analize pokrajinske raznolikosti v Sloveniji. Za določitev območij z visoko stopnjo pokrajinske raznolikosti znotraj države smo zbrali različne podatkovne sloje (na primer digitalni model reliefa, zemljevide prsti, kamnin in klimatskih podatkov). Glede na podatke izdelujemo različne zemljevide raznolikosti, in sicer: glede na obstoječe geografske tipizacije in regionalizacije Slovenije, glede na različne (nominalne) klasifikacije reliefa, kamnin, podnebja, prsti in rastja ter glede na numerične podatke o naravnih elementih (na primer naklon in ukrivljenost). Vsak zemljevid raznolikosti določamo s kvantitativnimi metodami. Najbolj raznolika območja dokumentiramo na terenu. Zemljevidi pokrajinske raznolikosti in pokrajinskih vročih točk Slovenije lahko pokažejo območja z visoko biodiverziteto, pomembno naravno dediščino in raznolikimi naravnimi značilnostmi. Zadnje je še posebej pomembno, saj heterogenost preprečuje preprost prenos dobrih praks v prostoru z enega območja na drugega.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 38753069Pokrajino, ki je splet abiotskih, biotskih in kulturnih sestavin, sestavljajo pokrajinski gradniki, ki so pomembni pri zagotavljanju določenih funkcij in ekosistemskih storitev ter vplivajo na pokrajinsko pestrost. Pokrajinski gradniki so v veliki meri odvisni od človekovih dejavnosti v prostoru. S spremembo pokrajinskih gradnikov se spreminjajo njihove funkcije in posledično ekosistemske storitve. Gradnike smo z vidika stopnje naravnosti kategorizirali v 6 kategorij in jim pripisali ocenjene ekosistemske storitve (ES). Iz matrike pokrajinskih gradnikov (razvrščenih glede na stopnjo naravnosti) in njihovih ekosistemskih storitev je razvidno, da pokrajinski gradniki prispevajo različne ekosistemske storitve in da višje kot so pokrajinski gradniki uvrščeni na stopnji naravnosti, širši nabor ekosistemskih storitev in koristi prinašajo. To nas je privedlo do spoznanja, da je zaželena pestrost tistih gradnikov, ki v pokrajini zagotavljajo več različnih ES, ki za svoj obstoj potrebujejo manj vzdrževanja, s tem pa tudi manj vnosa fosilne in druge energije. Predvidevamo, da bodo rezultati o tem, kaj vse kot družba izgubljamo z izgubo posameznih pokrajinskih gradnikov, vplivali na upravljanje oziroma na to, kje in kako spreminjamo posamezno kulturno pokrajino. Pri tem ne mislimo, da je treba celotno kulturno pokrajino spreminjati nazaj v gozd, temveč da se ob upoštevanju naravnih danosti poišče take gradnike, ki za svoj obstoj potrebujejo manj vzdrževanja, hkrati pa še vedno nudijo različne ekosistemske storitve. Za lažjo predstavitev smo rezultate matrike predstavili v obliki besednega oblaka, posamezne ekositemske storitve, kot na primer sposobnost pokrajinskih gradnikov pri zagotavljanju biodiverzitete, pa tudi na zemljevidih.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 38544941Slovenija leži na stiku Alp, Panonske nižine, Dinarskega gorovja in Sredozemlja ter germanskih, romanskih, madžarskih in slovanskih kulturnih vplivov, zato so njene pokrajine zelo raznolike. Ločimo 4 temeljne tipe pokrajine (alpska, panonska, dinarska in sredozemska pokrajina) ter 9 podtipov pokrajine (alpsko gorovje, alpsko hribovje, alpska ravnina, panonsko gričevje, panonska ravnina, dinarska planota, dinarsko podolje ali ravnik, sredozemsko gričevje in sredozemska planota). Osnovna podoba slovenskih pokrajin se je izoblikovala v obdobju srednjeveške kolonizacije in se kasneje le počasi spreminjala. Odlikujejo jo pestrost in vpetost v naravno okolje ter visoka ekološka in kulturno-čustvena vrednost. Gospodarski in z njim povezani družbeni razvoj v zadnjem desetletju pa je sprožil hitre spremembe v izgledu in funkciji pokrajine. V Sloveniji se s preučevanjem kulturnih pokrajin ukvarjata predvsem krajinska arhitektura, ki se osredotoča na pokrajinski videz, ter geografija, ki glavno pozornost namenja funkcijskemu vrednotenju pokrajin s poudarkom na medsebojnem prepletanju naravnih in družbenih pokrajinskih elementov sestavin in procesov.
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 38326061