V prvem delu analize smo določili območja v Evropi, na katerih je prisotna večja raznolikost z vidika različnih naravnih pokrajinskih tipov ali pokrajinskih regij. Za določitev t. i. vročih točk smo preučili štiri evropske geografske klasifikacije. Na temelju vsake smo izdelali zemljevid raznolikosti. To smo naredili z izračunom števila različnih naravnih pokrajinskih tipov ali regij, ki so prisotni v polmeru 50 km. Račun smo s pomičnim okroglim oknom izvedli za vsako celico. Vsak zemljevid raznolikosti smo nato obtežili (vrednost celice smo delili s številom vseh unikatnih tipov ali regij v posamezni klasifikaciji). V zadnjem koraku smo na temelju vseh štirih zemljevidov raznolikosti izračunali povprečje in izdelali zemljevid, ki prikazuje pokrajinsko raznolikost v Evropi. Tako smo lahko izpostavili evropske pokrajinske vroče točke in določili tudi z naravnega vidika najbolj raznolike države. Ugotovili smo, da ima Slovenija najvišje povprečje pokrajinske raznolikosti med evropskimi državami. Tak rezultat daje državi prednost na področju turizma, ki temelji na naravnih danostih. Visoka stopnja raznolikosti omogoča tudi oglaševanje Slovenije kot destinacije, ki ponuja »vseevropsko izkušnjo«.
COBISS.SI-ID: 38685741
Na temelju digitalnih podatkov o reliefu, kamninah in vegetaciji, ki so najpomembnejše sestavine notranje strukture slovenskih pokrajin in hkrati njihove zunanje podobe, smo z uporabo geografskega informacijskega sistema in terenskega preverjanja izdelali več naravnih pokrajinskih tipizacij Slovenije z različnim številom tipov. Najbolj posplošena tipizacija sloni na prostorskem prekrivanju 4 reliefnih, 7 litoloških in 7 vegetacijskih enot. Ima 24 pokrajinskih tipov: 4 ravninske, 11 gričevnatih, 6 hribovskih in 3 gorske.
COBISS.SI-ID: 38628653
Poglavje predstavlja metodo za kvantitativno ocenjevanje pokrajinske tipizacije. Metodo smo preizkusili pri ocenjevanju naravne pokrajinske tipizacije Slovenije. Na temelju obstoječe ročne, po človeški presoji zarisane tipizacije Slovenije (narejene v letu 1998) smo s pomočjo različnih učnih vzorcev, podatkovnih slojev in geoinformacijskih orodij izdelali nekaj modeliranih naravnih pokrajinskih tipizacij in jih nato primerjali z izvirno tipizacijo. S primerjavo modelov in izvirnika smo ocenili, kako dobro lahko ročno zarisano pokrajinsko tipizacijo ponovimo s kvantitativnimi metodami. S prekrivanjem več modeliranih tipizacij, ki so bile narejene z različnimi metodami, smo določili območja, ki so pravilno klasificirana, in območja, ki bi jih morali z vidika klasifikacije preveriti.
COBISS.SI-ID: 38384429