Ljubljana, ki je pred kratkim začela zbirati številne evropske in globalne nazive, je med drugim postala tudi Zelena prestolnica Evrope 2016. Prispevek analizira vzdržno politiko mesta, ki je vodila do nagrade, in ocenjuje neokoljske dejavnike, ki izboljšujejo kakovost življenja, kar je pomemben indikator za številna razvrščanja mest. Prek študij primera urbanega kolesarjenja in vrtičkarstva se osredinja na kakovost javnih prostorov, kot jo dojemajo ustvarjalne iniciative, ki jih podpira mesto, in civilne prakse, ki zavračajo vizijo mesta. Sklene se s prespraševanjem učinkovitosti trenutne urbane politike za izboljšanje kakovosti življenja vseh prebivalcev.
COBISS.SI-ID: 40925485
Ljubljana zadnja leta v skladu s svojo zeleno okoljsko strategijo ter v prizadevanjih za pridobitev in zdaj tudi promocijo naslova Zelena prestolnica Evrope intenzivneje razvija kolesarsko infrastrukturo in spodbuja kolesarjenje. Prispevek z umestitvijo kolesarjenja v politike urejanja urbanega prostora prinaša nastavke za razumevanje pomena kolesa kot prevoznega sredstva, poslovne priložnosti ter akterja družabnih dogodkov in družbenih sprememb, ob tem pa ugotavlja vpliv mestnih politik na razvoj ustvarjalnosti.
COBISS.SI-ID: 39276845
Prispevek se posveča degradirani(m) dediščini(-am) in njihovim pomenom za različne skupine prebivalstva. Interpretira jih prek preučevanja dominantnih in utišanih spominov. Študije primerov izbranih slovenskih urbanih središč orisujejo posledice drastičnih menjav prebivalstva po drugi svetovni vojni in razmerij moči po slovenski osamosvojitvi, ki je prinesla spremembe politično-ideološkega in gospodarskega sistema. Kot ugotavljajo avtorice, so spomini in dediščina italijanskih, nemških in jugoslovanskih prebivalcev pogosto nemi in utišani v sodobnem slovenskem hegemonskem/avtoritarnem diskurzu. Posledice sprememb v družbenih odnosih se prepoznajo tudi na mikro ravni, in sicer v vrednotenju socialistične dediščine industrijskih obratov in vojašnic. Danes ti prostori propadajo kot gmotni ostanki nezaželene (predvojne ali socialistične) preteklosti ali so spremenjeni v središča mladinske kulture, ustvarjalnih industrij oziroma mestne administracije. Vendar pa take reinterpretacije njihovim nekdanjim uporabnikom (industrijskim delavcem, vojaškim oficirjem, nekdanjemu osebju iz jugoslovanskih republik) ne omogočajo niti dostopa niti razglašanja za svojo dediščino.
COBISS.SI-ID: 61429858
Namen prispevka je prikazati, kako muzeji in galerije kot predstavniki kulturnih industrij ob svojem rednem delu spodbujajo ustvarjalnost, podpirajo kulturno raznolikost in širijo dostopnost kulturnih dobrin. V kontekstu kulturne politike in zakonodajnih zahtev članek analizira dve desetletji prizadevanj slovenskih muzejev in galerij po vključevanju slepih in slabovidnih v svoje dejavnosti. Ta muzejska praksa danes poleg tega, da prispeva k boljši dostopnosti kulture ranljivim skupinam in splošni inkluziji, vpliva tudi na pozitivnejše muzejske izkušnje vseh segmentov obiskovalcev, širi obzorje muzejskih delavcev in senzibilizira splošno javnost za položaj ranljivih skupin v družbi.
COBISS.SI-ID: 1839238
Prispevek presprašuje vlogo kulture v trajnostnem razvoju in je uvod v tematski blok o lokalnem (tradicionalnem) znanju kot ključnem za trajnostni razvoj podeželja. Pozornost je posvečena konceptom, kot so vzdržnost, inovacija, dodana vrednost, podjetništvo, skupnost, družbena vključenost, dostopnost, partnerstvo in sodelovanje skupnosti, ki so pogosto teoretsko in praktično povezani z lokalnim ali regionalnim razvojem. Avtorici študije umeščata v teoretsko razpravo o vzdržnem razvoju in opozarjata na potrebo po analizi praktičnih ovir za njegovo uresničevanje.
COBISS.SI-ID: 40804397