Članek obravnava voltametrično raziskavo vpliva fitatov na elektrokemijske procese Fe(III) in Fe(II) ionov. Kompleksiranje železovih ionov s fitati, se odraža na dveh parametrih: (i) premiku voltametričnih vrhov k negativnim potencialom in (ii) povečani ireverzibilnosti voltametričnega odziva. S študijem kinetike elektrodnih procesov smo pokazali, da je redukcija Fe(III)L difuzijsko kontrolirana in poteče v prvi stopnji do močno adsorbiranega Fe(II)Lads intermediata. Raziskava redukcije pri različnih pH kaže, da v raztopini prevladujeta dve zvrsti: pri pH ( 5 se reducira penta-protonirana manj stabilna oblika, pri pH ) 5 pa tri-protonirana in bistveno bolj stabilna zvrst. Na osnovi skokovitega preskoka okrog pH 5, domnevamo, da Fe(III) ioni inducirajo spremembo konformacije fitatnega liganda iz ekvatorialne v aksialno lego, ki tvori za okrog 10 velikostnih redov bolj obstojen kelat. Analiza kinetičnihparametrov je pokazala, da je redukcija Fe(III)L v Fe(II)L kinetičnokontrolirana, pozicija voltametričnega vrha pa ni pravo merilo za stabilnost kompleksa.
COBISS.SI-ID: 1536395203
V članku je opisana kromatografska metodo za ločevanje pozicijskih izoform PEGiliranega lizocima s pomočjo monolitov pri nizkem tlaku. Zaradi tega je metoda zelo primerna procesno analitično tehnologijo (PAT).
COBISS.SI-ID: 1536812483
V ta namen smo razvili napovedni model, ki omogoča opredelitev deleža celokupne reakcijske hitrosti glede na delež abstrakcije H atoma in delež addicije OH radikala na C=C vez za alkane in nekonjugirane alkene. Model je bil razvit na osnovi novega variabilnega povezovalnega indeksa 0. reda. Primerjava razvitega modela z uveljavljenim modelom Agencije za okolje Združenih držav Amerike (US EPA) je pokazala nekoliko boljše napovedne zmožnosti. Iz optimiziranih vrednosti izbranih spremenljivk (strukturnih elementov v molekuli) je bila možna tudi delna strukturna interpretacija mehanizma reakcije. Bistvena ugotovitev je, da na hitrost reakcije vpliva vrsta nastalega radikala. Analiza je tudi pokazala, da je alilno mesto reaktivnejše celo od terciarnega sp3 ogljika. Za izdelavo modela smo uporabili računalniški program MACI, ki smo ga razvili na naši katedri.
COBISS.SI-ID: 1536789955
Za oceno tveganja organskih snovi v okolju je potrebno izvesti oceno njihove toksičnosti z uporabo QSAR modelov. Za modeliranje toksičnosti nekaterih polikloriranih aromatskih spojin smo uporabili MLR QSAR model. Pri modeliranju smo preverili uporabo najrazličnejših strukturnih prezentacij.
COBISS.SI-ID: 1536764355
V članku smo raziskali kemijske vplive trdnih delcev na papir. Papir, izdelan iz čiste celuloze, smo izpostavili na različnih lokacijah v središču Londona, na prostem in v zaprtih prostorih, za obdobje do 6 mesecev. Opazili smo več naloženih delcev in višje koncentracije kovin na prostem kot v zaprtih prostorih. Elementna analiza naloženih delcev je pokazala prisotnost nekaterih prehodnih kovin (Fe, Cu, Cr), ki lahko prispevajo k razgradnji celuloznih vlaken preko Fentonove reakcije. Rezultati kažejo, da je prisotnost Fentonovih kovin v PM pomembno vpliva na pospešeno razgradnjo celuloze.
COBISS.SI-ID: 1536769475