V članku je opisana kromatografska metodo za ločevanje pozicijskih izoform PEGiliranega lizocima s pomočjo monolitov pri nizkem tlaku. Zaradi tega je metoda zelo primerna procesno analitično tehnologijo (PAT)
COBISS.SI-ID: 1536812483
Članek obravnava voltametrično raziskavo vpliva fitatov na elektrokemijske procese Fe(III) in Fe(II) ionov. Kompleksiranje železovih ionov s fitati, se odraža na dveh parametrih: (i) premiku voltametričnih vrhov k negativnim potencialom in (ii) povečani ireverzibilnosti voltametričnega odziva. S študijem kinetike elektrodnih procesov smo pokazali, da je redukcija Fe(III)L difuzijsko kontrolirana in poteče v prvi stopnji do močno adsorbiranega Fe(II)Lads intermediata. Raziskava redukcije pri različnih pH kaže, da v raztopini prevladujeta dve zvrsti: pri pH ( 5 se reducira penta-protonirana manj stabilna oblika, pri pH ) 5 pa tri-protonirana in bistveno bolj stabilna zvrst. Na osnovi skokovitega preskoka okrog pH 5, domnevamo, da Fe(III) ioni inducirajo spremembo konformacije fitatnega liganda iz ekvatorialne v aksialno lego, ki tvori za okrog 10 velikostnih redov bolj obstojen kelat. Analiza kinetičnih parametrov je pokazala, da je redukcija Fe(III)L v Fe(II)L kinetično kontrolirana, pozicija voltametričnega vrha pa ni pravo merilo za stabilnost kompleksa.
COBISS.SI-ID: 1536395203
V članku smo se posvetili raziskavam novih materialov, ki so jih odkrili v ventilih na naftnih črpališčih. Gre za diamondoidne spojine, katerih uporabna vrednost še ni popolnoma raziskana. V raziskavah smo se posvetili strukturni karakterizaciji tetramantanov z uporabo visokoločljivostne NMR spektrometrije. Na osnovi kemijskih premikov in sklopitvenih konstant smo uspeli določiti strukturo obeh visoko simetrijski in kiralne izomere tetramantana. Dognanja opisane študije bodo koristen vir informacije tudi za nadaljnje NMR študije diamondoidnih sistemov. [COBISS.SI-ID 1536615875].
COBISS.SI-ID: 1536615875
Z infrardečo mikroskopijo s Fourierovo transformacijo je uspelo biomolekulsko profiliranje, s katerim je bilo mogoče v prebavnih žlezah rakov (Porcellio scaber) razlikovati učinke, ki so jih posredovali cinkovi(II) ioni, od učinkov, ki so jih izzvali nanodelci ZnO. Izpostavitev nanodelcem ZnO ali ZnCl2 (1500 and 4000 μg Zn/g suhe hrane) je sprožila nastanek različnih tipov presnovnih poti: nekatere smo našli v obeh primerih, nekatere zgolj ob ZnCl2 in druge zgolj ob izpostavitvi nanodelcem ZnO. Tako nanodelci ZnO kot tudi ZnCl2 so povečali koncentracije beljakovin (≈1312 cm-1, 1720–1485 cm-1/ 3000–2830 cm-1) in koncentracijo RNA (≈1115 cm-1). Pri izpostavljanju najvišji koncentraciji ZnCl2, kjer so se učinki poznali tudi na nivoju organizma, smo odkrili nekaj dodatnih sprememb, ki jih nismo bili opazili pri nanodelcih ZnO. To je vključovalo spremenjene koncentracije ogljikovih hidratov (najverjetneje glikogena, pri ≈1034 cm-1) in nenasičebnost lipidov celičnih membran (3014 cm-1). Aktiviranje novih presnovnih poti, kot so jih dokazovale spremenjene strukture beljakovin (pri 1274 cm-1), so bile opažene le pri uporabi nanodelcev ZnO. To dokazuje, da Zn2+ ni edini sprožitelj odziva na nanodelce ZnO. Majne vrednosti biodostopnosti deleža Zn2+ v prebavnih žlezah izpostavljenih nanodelcem ZnO nadalje potrjuje vlogo teh delcev pri učinih nanodelcev ZnO. Raziskava prinaša dokaz, da nanodelci ZnO vzbudijo specifičen presnovni odziv v podtoksičnem območju.
COBISS.SI-ID: 3553103