V študiji smo predstavili sintezo in fizikalno-kemijsko karakterizacijo ter študijo načina protirakavega delovanja dveh serij organorutenijevih kompleksov z diketonskimi ligandi. Spojine iz serije A, v kateri je na rutenijev centralni atom vezan labilni klorido ligand povzročajo celično smrt v celičnih linijah osteosarkoma in raka na jajčnikih preko tvorbe reaktivnih kisikovih zvrsti in poškodb DNK. Substitucijsko inertne spojine serije B, kjer smo v strukturo vpeljali fosfinski pta ligand pa kažejo močan citostatičen učinek, ki je posledica akumulacije spojin v rakavih celicah. Ob tretiranju celic z butionin sulfoksiminom in posledičnem znižanju ravni celične koncentracije antioksidanta glutationa, smo opazili do 27-kratno povečanje toksičnosti spojin z IC50 vrednostmi v nanomolarnem območju. Ta učinek je sicer znan za kovinska zdravila, vendar ne v tolikšni meri. Povečanje toksičnosti je bilo občutno višje v primeru spojin serije B (2-6 krat za spojine A, 4-27 krat za spojine B).
COBISS.SI-ID: 1536265667
Sintetizirali smo manganove(II) komplekse s kinolonsko antimikrobno učinkovino sparfloksacin (Hsf) v odsotnosti in prisotnosti heterocikličnih dušikovih donorskih ligandov 1,10-fenantrolina (phen), 2,2'-bipiridina (bipy), 2,2'- bipiridilamina (bipyam) ali piridina (py) ter jih okarakterizirali z različnimi fizikalno-kemijskimi in spektroskopskimi tehnikami. Kristalno strukturo spojine [Mn(sf)2(phen)]·4MeOH smo določili z rentgensko kristalografijo. V nastalih kompleksih je deprotonirani sparfloksacinato ligand bidentatno vezan na mangan(II) preko piridonskega kisika in karboksilato kisika. Antimikrobno aktivnost kompleksov smo testirali na štirih skupinah mikroorganizmov (Escherichia coli, Xanthomonas campestris, Staphylococcus aureus in Bacillus subtilis) in ugotovili, da je podobna ali večja od prostega Hsf. Vezavo kompleksov na (CT DNA) smo spremljali z UV spektroskopijo in viskozimetričnimi meritvami, ki kažejo na interkalacijo kompleksov, nadalje so bile določene tudi konstante vezave na DNA. Prav tako smo raziskali sposobnost kompleksov izpodrivanja etidijevega bromida (EB) iz kompleksa EB-DNA. Fluorescenčno spektroskopijo smo uporabili za ovrednotenje interakcij sintetiziranih kompleksov s človeškim in govejim serumskim albuminom, ki dokazuje visoke vrednosti ravnotežnih konstant.
COBISS.SI-ID: 1536169411
ZnO je bil pripravljen po solvotermalni tehniki ob prisotnosti različni diolov (etilen-glikol, di-etilen-glikol, tetra-etilen-glikol, 1,2 propandiol, 1,4 butandiol) z uporabo bazičnega cink-karbonata (2ZnCO3·3Zn(OH)2) kot izhodne substance. Ker je ZnCO3 zgolj zmerno topen v diolih, je bila hitrost tranformacije ZnCO3 v ZnO relativno počasna. Med petimi izbranimi dioli so v etilen-glikolu nastali najmanjši delci ZnO (~55 nm) v relativno kratkem času tr (2 h). Ugotovljeno je bilo, da uporaba diolov, ki imajo relativno krajšo verigo, rezultira v pripravi manjših ZnO delcev. Dodatek p-toluen-sulfonske- kisline 0,02 M (p-TSA) deluje kot katalizator reakcije tranformacije in skrajša reakcijski čas tr iz 8 h v 2 h. Optimalni reakcijski pogoji priprave ZnO v mediju etilen-glikol so bili reakcijska temperatura 185 °C in reakcijski čas 2 h. Večji dodatki p-TSA (0.04–0.08 M) rezultirajo v nadaljnjem zmanjšanju velikosti pripravljenih ZnO delcev iz 500–800 nm do 50–100 nm oziroma v pripravi kristalitov velikosti 25–30 nm. Benzen-sulfonska- kislina (BSA) in dodatek alaklnih raztopin LiOH, NaOH ali KOH tudi deluje katalitsko na pretvorbo ZnCO3 v ZnO. Rezultati Ramanske spektroskopije in meritve fotoluminiscence kažejo na visoko koncentracijo defektov na površini pripravljenih ZnO delcev, kar je vzrok za nastanek emisijskih spektrov v vidnem delu elektromangnetnega spektra. Slednje kaže na potencialno uporabnost pripravljenih ZnO delcev v opto-elektroniki.
COBISS.SI-ID: 5800730
Določeno je bilo fazno ravnotežje na zraku v sistemu CaO–La2O3–TiO2 oziroma ustrezni fazni diagram pri 1400 °C. Večfazni vzorci so bili pripravljeni z reakcijami v trdnem stanju. Enofazni vzorci za strukturno analizo izbranih trdnih raztopin, so bili pripravljeni z mokro kemijsko sintezo, to je z obarjanjem iz raztopin, ki omogoča dobro homogenost začetnih zmesi. Pripravljeni vzorci so bili karakterizirani z rentgensko praškovno difrakcijo (XRD), vrstično elektronsko mikroskopijo (SEM) in energijsko disperzijsko spektroskopijo (EDS). V ravnotežnem stanju oksidi tvorijo sedem ternarnih spojin, več trdnih raztopin (ki obsegajo široka koncentracijska območja) ter veliko enofazno področje trdne raztopine na osnovi CaTiO3. Podrobno so bile določene strukture trdnih raztopin na veznicah CaTiO3–Ca3La4Ti3O15 in La2TiO5–Ca3La4Ti3O15.
COBISS.SI-ID: 1536308931
Nizka učinkovitost, kratka življenska doba katalizatorjev in visoka cena materialov so trije osnovni problemi, ki že desetletje ovirajo razvoj elektrokatalize. V tem članku obravnavamo zgoraj omenjene izzive z uvajanjem in raziskovanjem povezave med reaktivnostjo in stabilnostjo kristaliničnih in amorfnih CoS2 in MoS2 katalizatorjev za izločnaje vodika. Predlagali smo, da Co2+ in Mo4+ centra spodbujata začetno stopnjo aktivacije vode v bazičnih in hidronijevega iona v kislih raztopinah. Ugotovili smo, da je CoS2 kljub višji aktivnosti od MoS2, hkrati tudi manj stabilen. Razlog za to naj bi bila aktivna mesta (defekti), ki nastanejo pri raztapljanju Co in Mo-kationov. S kombinacijo visoke aktivnosti CoSx gradnikov in visoke stabilnosti MoSx enot v kompaktno in robustno CoMoSx strukturo, smo razvili poceni alternativo dragim katalizatorjem na osnovi žlahtnih kovin za elektrokatalitsko proizvodnjo vodika v bazičnih in kislih medijih.
COBISS.SI-ID: 1536662979