Pripravili smo štiri rutenijeve komplekse cinkovega ionofora piritiona, ki je v klinični rabi, in njegovega kisikovega analoga 2-hidroksipiridin N-oksida ter jih ovrednotili kot inhibitorje encimov aldo-keto reduktaz 1C (AKR1C). Z rentgensko difrakcijo na monokristalu smo določili kristalne strukture novih spojin ter z NMR spektroskopijo preučili stabilnost in reaktivnost spojin v biološko relevantnih sistemih topil voda-dmso. Kinetična študij v kombinaciji s simulacijami sidranja je pokazala mešani tip inhibicije encimov, ki vključuje hiter reverzibilen in počasen ireverzibilen korak v primeru dveh organokovinskih spojin. Obe spojini sta izrazito selektivni za encima AKR1C1 in AKR1C3, ki sta validirani tarči za razvoj novih učinkovin proti raku na dojki. Organokovinski kompleks piritiona in sam ligand pirition sta visoko toksična za hormonsko-odvisno celično linijo raka na dojki MCF-7 z EC50 vrednostmi v nizkem mikromolarnem območju. Ta članek nadaljuje in nadgrajuje naše raziskave na področju kovinskih inhibitorjev aldo-keto reduktaz. Rezultati presejalnega testa večjega števila rutenijevih spojin so bili predhodno objavljeni v Traven et al., Chemico-Biological Interactions 2015, 234, 349-359.
COBISS.SI-ID: 32724441
Za dve predhodno izolirani spojini, citotoksična rutenijeva kompleksa [(η6-p-cimen)Ru(κ2-CF3COCHCOC5H3O)L]n + (L = Cl (1); n = 0, pta (2) (pta = 1,3,5-triaza-7-fosfaadamantan); n = 1) smo preučevali interakcije z DNA G-kvadrupleksom, ki ga tvori d[G3ATG3ACACAG4ACG3] in ima topologijo diagonalne, robne in dvojno-verižne zanke. Strukturne spremembe smo spremljali s pomočjo visokoločljivostnih NMR tehnik v prisotnosti spojin 1 in 2. Kompleksa le šibko interagirata z G-kvadrupleksom iz česar sklepamo, da DNK strukture zelo verjetno niso primarne tarče rutenijevih kompleksov. S to študijo smo nadgradili predhodno študijo objavljeno v et al. Journal of Medicinal Chemistry 2015, 58, 3984-3996, pri čemer smo poskusili razjasniti mehanizem delovanja dveh najučinkovitejših spojin iz objavljene serije.
COBISS.SI-ID: 1537001411
Sintetizirali smo serijo kobaltovih(II) kompleksov z nesteroidnimi protivnetnimi učinkovinami (diflunisal, flufenamska kislina, mefenamska kislino in niflumska kislina) in jih okarakterizirali s fizikalno-kemijskimi in spektroskopskimi tehnikami ter raziskali različne vezavne načine s pomočjo rentgenske analize petih kristalnih struktur. Kompleksi imajo visoko vezavno afiniteto do serumskih albuminov, kar kažejo visoke vezavne konstante, in tako njihova vezava na serumske proteine omogoča transport do bioloških tarč. Kompleksi so bili bolj aktivni kot nevezane nesteroidne protivnetne učinkovine glede in vitro sposobnosti odstranjevanja prostih radikalov. S spremljanjem viskoznosti DNK in s ciklovoltmetrijo so pokazali, da je najverjetnejši način vezave na DNA interkalacija, kar potrjuje tudi izpodrivanje EB v prisotnosti kompleksov. Na podlagi rezultatov in vitro vezave na albumin in DNK ter antioksidative aktivnosti lahko štejemo testirane komplekse za potencialne kobaltove učinkovine. Sorodne študije kobaltovih in bakrovih kompleksov z kinolonskimi protimikrobnimi učinkovinami sparfloksacin, flumekin in gatifloksacin smo objavili v J. Inorg. Biochem. 2016, 163, 18, RSC Adv. 2016, 6, 19555 and Polyhedron 2016, 119, 359.
COBISS.SI-ID: 1537001155
V tem članku smo raziskovali, karakterizirali in opisali zvezo med "SEI" in elektrokemijsko reakcijo redukcije kisika (ORR) v organskih elektrolitih. Studija je del celovite studije elektrokemijskih procesov v nevodnih medijih, ki je pomembna za razumevanje modernih sistemov za shranjevanje in pretvorbo energije. Ta clanek je bil osnova za razumevanje ugotovitev, ki smo jih obljavili v drugi reviji: Connell et al. Chemistry of materials, 2016, 28, 8268-8277.
COBISS.SI-ID: 1536884675
Binarni katalizatorji Cu/ZnO za sintezo metanola so bili pripravljeni s fotokemijsko metodo, kjer so se CuO kristaliti deponirali na ZnO substrat s pomočjo osvetljevanja sistema z UV svetlobo. Tako pripravljeni CuO/ZnO kompoziti so se prevedli v končni katalizator Cu/ZnO z redukcijo. Delež CuO krostalitov na substratu ter morfološke lastnosti precipitiranega CuO smo variirali s koncentracijo Cu2+ ionov med procesom depozicije CuO in časom osvetljevanja z UV. Aktivnost tako pripravljenih katalizatorjev za sintezo metanola iz CO2 in H2 smo spremljali pri temperaturi 250°C in tlaku 1 bar, ter rezultate primerjali z aktivnostjo komercialnega katalizatorja na osnovi Cu/ZnO/Al2O3. Izkazalo se je, da so bili pripravljeni binarni katalizatorji Cu/ZnO tudi do 18-krat bolj aktivni v primerjavi s komercialnim katalizatorjem. Superorna aktivnost pripravljenih katalizatorjev smo razložili z relativno veliko površino Cu in ZnO, ki je v stiku z okoliško atmosfero. Velikosti Cu kristalitov se je izkazala kot ključen parameter, ki močno vpliva na aktivnost katalizatojev za sintezo metanola. Katalizatorji z manjšimi Cu delci na ZnO substratu so bili bolj aktivni kar smo razložili s povečano medfazno površino Cu-ZnO. Pripravljeni katalizatorji so izkazovali tudi relativno dobro stabilnost med podaljšanim časom katalitske sinteze metanola kot posledica relativno majhnih množin vode in ogljikovega monoksida kot stranskih produktov reakcije sinteze metanola.
COBISS.SI-ID: 5878298