Standardni model zasijev napoveduje prisotnost radijskih bliščev v zgodnjih ((1 dan po izbruhu) svetlobnih krivuljah, kot posledico povratnega udarnega vala. V tem članku predstavimo napovedi posodobljen model in rezultate Monte Carlo simulacij za radijske svetlobne krivulje zgodnjih zasijev izbruhov sevanja gama, s ciljem preveriti, ali lahko pričakujemo datekcijo teh bliščev na trenutnih in prihajajočih poljih radijskih teleskopov. Svetlobne krivulje simuliramo za poljubno strukturo okoljskega medija ter s parametrizacijo debeline udarne lupine dobljeno iz numeričnih hidrodinamskih simulacij, kar je bolj realistično kot preprosti limitni primeri tanke oz. debele lupine. Pokažemo, da so najsvetlejši blišči povratnih udarnih valov v radijskem območju lahko detektirani do 1 dneva po izbruhu, kar poudarja potrebo po hitrih radijskih opazovanjih. Detekcija je lažja za izbruhe, ki v optičem zasiju dosežejo vrh kasneje, ki so bolj energetski, ki imajo nižjo gostoto okoliškega medija in seveda pri radijskih frekvencah, ki so manj občutljiva na sinhrotronsko samo-absorbcijo (tipično nad nekaj GHz). Detekcija polarizirane radijske svetlobe v zgodnjem času bi potrdila domnevo, da je izvor te svetlobe povratni udarni val.
COBISS.SI-ID: 547457
Izbruh sevanja gama GRB 140430A je bil detektiran s satelitom Swift in zelo hitro, 124 sekund po detekciji, so se opazovanja pričela tudi na Teleskopu Liverpool, z optičnim polarimetrom RINGO3. V tem času je bil izbruh aktiven tudi v gama območju. V članku predstavimo optične svetlobne krivulje posnete simultano v treh barvah, zahvaljujoč novi generaciji optičnega polarimetra RINGO3, ter zgornje vrednosti stopnje optične polarizacije tega izbruha. Z analizo meritev iz različnih instrumentov (optični, rentgenski in gama detektorji) ugotovimo, da je zasij izbruha kompleksen in da ga težko razložimo v okviru standardne teorije zasijev. Relativno nizka zgornja vrednost polarizacije P ( 12% se ne sklada z nekaterimi zgodnjimi meritvami polarizacije v gama območju s sateliti INTEGRAL in IKAROS, kjer polarizacije dosegajo stopnje P ) 30%. To lahko pomeni, da je polarizacija tega izbruha intrinzično manjša, ali pa da so posamezne komponente zasija močno polarizirane na krajši časovni skali, vendar imajo različen polarizacijski kot, kar pri seštevanju signala izpovpreči celotno stopnjo polarizacije.
COBISS.SI-ID: 567937
Spektre zasijev izbruhov sevanja gama (GRB), opazovane z X-Shooter spektrografom na teleskopu VLT, uporabimo za meritev ekstinkcije v inercialnem mirujočem sistemu vzdolž smeri od GRBja proti Zemlji, pri tem pa modeliramo porazdelitev spektralne energije (SED) zasija od širokopasovne bližnje infrardeče (NIR) do rentgenske svetlobe. V vzorcu imamo devet GRBjev odkritih s satelitom Swift, od katerih jih 8 pripada počasnemu eden pa hitremu tipu GRBjev. Prah modeliramo s povprečnimi ekstinkcijskimi krivuljami Rimske ceste in obeh Magellanovih oblakov. Za celoten vzorec izračunamo ekstinkcijo v mirujočem sistemu, vrednosti so med A_V=0 in A_V=1.2. Ugotovimo tudi, da so rezultati za večino našega vzorca najboljši z ekstinkcijsko krivuljo Malega Magellanovega oblaka. Ta rezultat se sklada z drugimi opazovanji. V enem primeru (GRB 120119A) se običajne ekstinkcijske krivulje ne skladajo z opazovano ekstinkcijo. Kot ilustracijo za trditev, da je bolje kot s fotometrijo delati z visokokvalitetnimi energijskimi porazdelitvami dobljenimi z instrumentom X-Shooter, smo namesto spektrov uporabili tudi klasične fotometrične meritve med NIR in UV območjem. Glavni rezultat je, da so spektroskopski podatki, zlasti zaradi sovpliva odlične spektralne resolucije in pokrivanja modrih valovnih dolžin, za določitev ekstinkcijskih krivulj in tako tudi lastnosti prahu v gostiteljih GRBjev, boljši od fotometričnih meritev. Z izjemo enega primera je vedno ena od ekstinkcijskih krivulj boljša od ostalih. Pokažemo, da se modelirane vrednosti ekstinkcije A_V in njene strmine lahko za posamezne primere znatno razlikujejo, odvisno od tega, ali smo jih določili iz spektroskopskih ali iz fotometričnih energijskih porazdelitev. Kljub temu pa v razlikah ne opažamo splošnih tendenc. Na koncu poudarimo, da, ne glede na resolucijo podatkov v vidnem in bližnjem infrardečem delu, modeliranje SED daje zanesljive rezultate le, če pri prilagajanju uporabimo energijske porazdelitve v širšem spektralnem obsegu (ki se v našem primeru razteza do rentgenskih žarkov).
COBISS.SI-ID: 547201
V članku je predstavljena nova metoda za multivariatno razdelitev oscilacije Madden-Julian (MJO) na delež povezan z ravnovesnimi in inercijsko-težnostnimi (IG) gibanji. Metoda ne uporablja filtrov in omogoča kvantitativno primerjavo deleža Rossbyjevih, Kelvinovih in drugih ravnovesnih valov tipa IG v MJO in z njo povezanimi globalnimi pojavi. Pridobljeni rezultati kažejo, da ima Rossbyjev val najbolj pomemben prispevek k MJO nad Pacifikom. Kelvinov val je manj pomemben in se nahaja nad Indijskim oceanom. Metoda ponuja nov način za vrednotenje structure MJO in njenega globalnega vpliva v klimatskih modelih.
COBISS.SI-ID: 337321
V okviru druge faze mednarodne pobude za vrednotenje modelov za simuliranje kakovosti zraka (AQMEII) je sodelovalo šestnajst skupin iz Evrope in Severne Amerike, ki operativno poganjajo osem različnih dvosmerno sklopljenih modelov za simuliranje kakovosti zraka s skupnimi emisijskimi in robnimi pogoji. Glavni namen raziskave je bila analiza zmožnosti dvosmerno sklopljenih modelov kakovosti zraka za simulacijo koncentracije O3 na obeh celinah. Simulirane letne, sezonske, kontinentalne in sub-regionalne koncentracije O3 so bile vrednotene z velikim številom izmerjenih koncentracij iz različnih merilnih mrež, ki delujejo v Evropi in Severni Ameriki. Rezultati so pokazali, da so simulirane vrednosti zelo odvisne od meteorološke in kemijske konfiguracije modelov, tudi znotraj istega sistema modeliranja. Med drugim so modeli nagnjeni k pomembnim podcenitvam najvišjih koncentracij O3, ki so glavna skrb pri napovedovanju kakovosti zraka in pri sprejemanju političnih odločitev.
COBISS.SI-ID: 327337