V mnogih morskih ekosistemih so v zadnjih nekaj desetletjih poročali o zelo številnih meduzah. NCEAS (www.nceas.ucsb.edu) je zato ustanovila delovno skupino (DS) s ciljem, da zagotovi globalno sintezo o masovnem pojavljanju meduz. DS je prvotno sestavljalo 24 članov iz ZDA, Argentine, Avstralije, Kanade, Japonske, Velike Britanije in Slovenije (sodelavka programa A. Malej). Z uporabo različnih modelov je skupina analizirala razpoložljive dolgoročne podatkovne nize o številčnosti meduz v različnih morskih sistemih in pokazala, da globalno masovni pojavi oscilirajo. Zaradi različnih antropogenih stresorjev so na nekaterih območjih pojavi intenzivnejši in pogostejši. DS je med stresorji opozorila na širjenje umetnih struktur v morju, povezanih z rastjo pomorskega prometa, ribogojstva in drugih obalnih industrij, ter na gradnjo številnih konstrukcij za zaščito obale. Umetne konstrukcije zagotavljajo življenjski prostor za polipno fazo in predstavljajo pomembno gonilo globalnega naraščanja meduz. Izobraževalne informacije, javni seminarji in publikacije DS so spodbudile raziskave meduz na različnih strokovnih področjih, objave DS imajo zato številne citate (Scopus CI: 424).
COBISS.SI-ID: 2703695
Preučevali smo odnos med gostiteljem, velikim kolonijskim ciliatom Zoothamnium niveum in tiotrofičnim ektosimbiontom iz skupine gamaproteobakterij, Cand. Thiobios zoothamnicoli, ki prekriva zunanje površine gostitelja. Rezultati so pokazali največjo rast in preživetje ciliata pri konstantno visokih koncentracijah kisika in nizkih koncentracijah sulfida. Namen raziskave je bil dokazati kemoavtotrofno naravo žveplo oksidirajočih simbiotskih bakterij in domnevni prenos organskega ogljika iz simbionta na gostitelja. Metode dela so obsegale inkubacije s C-14 in C-13 označenim bikarbonatom pod različnimi pogoji ter kombinacijo tkivne avtoradiografije in nanoskalne sekundarne ionske masne spektrometrije (NanoSIMS), združene s transmisijsko elektronsko mikroskopijo. S slednjima smo sledili vgrajevanju radioaktivnega ogljika in stabilnega izotopa ogljika v gostitelju. Ugotovili smo, da bakterijske celice fiksirajo velike količine anorganskega ogljika v prisotnosti sulfida, v manjši meri pa tudi ob pomanjkanju sulfida, pri čemer porabljajo notranje zaloge žvepla. Izotopske analize so pokazale, da poteka prenos organskega ogljika na gostitelja tako z izločanjem organskega ogljika gostitelja kot tudi z zaužitjem celih simbiontov. Fluorescenčna in situ hibridizacija (FISH) sveže nabranih ciliatov iz Piranskega zaliva je pokazala, da je bila večina zaužitih mikrobnih celic ektosimbiontov.
COBISS.SI-ID: 4610639
Ledene morske sveče, ki se tvorijo na obalnih konstrukcijah, npr. na pomolih, ograjah, stopniščih in valobranih se lahko pojavijo tudi v obalnih območjih Sredozemskega morja. Povezane so z vdorom hladnega zraka iz polarnega območja, ki se je pojavil tudi v poslednjih dneh februarja 2018. Takrat so temperature zraka na območju severnega Jadrana padle pod –2.1 °C, kar je pogoj za zmrzovanje morske vode s slanostjo okoli 37 PSU. Tvorba morskih ledenih sveč na obalnih konstrukcijah je bila pospešena z burjo in razburkanim morjem. Meritve so pokazale, da so se ledene sveče v Piranskem zalivu, ki je del Tržaškega zaliva (45.55° N) tvorile iz morske vode. Slanost v raztopljenih svečah je bila okoli 9 PSU, kar je tipična vrednost za ledene sveče v polarnih krajih. Pojav tvorbe ledenih sveč iz morske vode smo evidentirali v obdobju, ko je temperatura na severu Grenlandije presegla 5 °C. To nakazuje izrazito variabilnost vremena od polarnega območja do severnega Jadrana, ki je verjetno poudarjena s klimatskimi spremembami. Pojav tvorbe ledenih sveč iz morske vode jasno nakazuje možno zmrzovanje morskih obrežnih (pritrjenih) organizmov v severnem Jadranskem morju.
COBISS.SI-ID: 4973391
Ketoprofen je pomembno zdravilo, ki pride v naravne vode s komunalnimi odpadnimi vodami in odpadnimi vodami farmacevtske industrije. Rezultati študija fotokemične razgradnje ketoprofena in njegovih fotoproduktov prispevajo k poznavanju poti razgradnje teh snovi v naravnih vodah. To je pomembno, saj pri razgradnih procesih pogosto nastanejo še bolj škodljive snovi. Hkrati pa ti rezultati dopolnjujejo znanje o uporabi fotokemičnij procesov za čiščenje odpadnih vod.
COBISS.SI-ID: 4663119
Skupina raziskovalcev Morske biološke postaje Piran (MBP) je preučevala potencialne povezave med dinamiko mikrobne združbe in spreminjajočimi okoljskimi parametri v polzaprtem dinamičnem obalnemu morskemu ekosistemu (Tržaški zaliv, severni Jadran). V sklopu študije smo v obdobju dveh zaporednih let spremljali fizikalne, kemijske in biološke dejavnike okolja z visoko časovno in prostorsko resolucijo. Z namenom določevanja morebitnih povezav med opaženimi spremembami v dinamiki mikrobne združbe in spreminjajočimi okoljskimi parametri je bila izvedena statistična analiza časovnega niza podatkov. Raziskava kaže na zmožnosti napovedovanja s pomočjo asociacijskih mrež napajanih z dolgoročnimi nizi mikrobioloških ter okoljskih parametrov. Takšne mreže interakcij imajo velik pomen, saj nam omogočajo vpogled v odziv morskega ekosistema na klimatske spremembe in antropogene vplive. Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) je delo uvrstil v izbor 'Odlični v znanosti 2015' na področju naravoslovja. Kasneje je bilo delo javno predstavljeno v sklopu akcije "Znanost na cesti, znanje in ideje na prepihu". Delo je do zdaj prejelo 21 čistih citatov (Scopus CI).
COBISS.SI-ID: 3156559
V raziskavi smo preučevali sedimente iz hiperslanega okolja Sečoveljskih solin (severni Jadran) z namenom raziskati potencial mobilnosti kovin/polkovin in njihovo biološko razpoložljivost. Rezultati so pokazali, da so koncentracije As, Co, Cu, Mo, Ni, Pb, Sb, Sn in Zn primerljive s tistimi, ki so bile določene v drugih podobnih obalnih zalednih območjih, kot tudi v bazičnem jedru vrtine Sečoveljskih solin. Ocenjena mobilnost kovin/polkovin v sedimentu znižuje v tem vrstnem redu: Mo ) As ) Cu ) Sb ) Sn ) Co ) Pb) Ni) Zn. Ker se hiperslani sedimenti uporabljajo kot zdravilna blata ali peloidi, smo proučevali tudi mobilnost kovin/polkovin pri interakciji hiperslanega sedimenta in umetnega znoja. Koncentracije izluženih potencialno toksičnih elementov so bile zelo nizke in v skladu z mednarodnimi normami za kozmetične izdelke. Izsledki študije so pomembni za nadaljnjo uporabo sedimentov iz Sečoveljskih solin kot zdravilno blato in tudi za izdelavo ocene tveganja. Z vidika sodelovanja z lokalnim gospodarstvom (solinarstvo) in turizmom (termalizem), doseženi rezultati odpirajo možnosti za širšo praktično uporabo sedimenta Sečoveljskih Solin. Članek je bil skupaj z objavo Glavaš in sod. (2018) [COBISS.SI-ID 4780623] izbran za dosežek ARRS 'Odlični v znanosti 2018' na področju interdisciplinarnih raziskav.
COBISS.SI-ID: 1409630
Raziskovali smo vplive morskih konstrukcij v Jadranskem morju na disperzijo klobučnjakov. Postavljene platforme zagotavljajo klobučnjakom nov substrat v odprtih vodah, kjer pred tem ni bilo primernih podlag za pritrjevanje polipov. Za raziskavo vpliva morskih konstrukcij smo uporabili petletno računalniško simulacijo, ki je temeljila na našem sklopljenem biološko-fizikalnem modelu s katerim smo sledili disperzijo osebkov, ki so bili rezultat nespolnega razmnoževanja polipov, pritrjenih na podlago ob obalah in na konstrukcijah v odprtih vodah. Rezultati simulacij so pokazali, da platforme povečujejo povezljivost populacij polipov na obali, prispevajo k masovnim pojavom meduz in igrajo pomembno vlogo pri vzpostavljanju povezav med jadranskimi in ostalimi sredozemskimi populacijami. Ta vidik ekoloških posledic je bil pri dosedanjih študijah vplivov plinskih in naftnih ploščati ter polj vetrnic na morju spregledan. Članek je izzval številne odmeve: po 'Altmetric page' je bil v zgornjih 5 % člankov, objavljenih v istem mesecu. Predstavljen je bil v reviji New Scientist, v poljudnoznanstveni elektronski reviji Quarz, ki ima več kot 19 milijonov obiskovalcev mesečno (40 % ZDA, 60 % druge države) in več drugih mednarodnih elektronskih medijih.
COBISS.SI-ID: 4346191
Znano je, da imajo vrste pokončnih alg, ki tvorijo t.i. krošnje, kot so vrste iz rodu Cystoseira, pomembno vlogo kot ekosistemski inženirji. Pod ključnimi antropogeni pritiski (npr. obogatitev s hranilnimi snovmi in urbanizacija) manjše in obstojne vrste, ki tvorijo nizko obrast imenovano turf, nadomestijo večje alge, ki tvorijo krošnje. Namen te raziskave je bil: iskati premike/izmenjave med vrstami, ki tvorijo krošnje in vrstami, ki tvorijo turf; časovne in prostorske spremembe makrofitov; trende v biotski raznovrstnosti makrofitov na skalnatem dnu infralitorala severnega Jadranskega morja v obdobju od leta 2006 do 2016. Na številnih območjih vzorčenja je bil do leta 2012 zabeležen upad deleža alg, ki tvorijo krošnje (Cystoseira spp. in Halopithys incurva), nato pa se je leta 2016 stanje nekoliko izboljšalo. Poleg tega so se vrednosti Shannonovega diverzitetnega indeksa, izračunanega za vse makrofite zgornjega infraltorala, višale od leta 2006 do leta 2012, sledil je upad v naslednjih dveh letih, z novim zvišanjem od leta 2015. Kljub ocenjenim nihanjem stanja makroalg se lahko zaključi, da (še) ni vidnih znakov degradacije bentoške vegetacije. Članek ponuja prve analize prostorskih in časovnih sprememb makroalg v slovenskem morju ter poudarja pomen združb s cistozirami (Cystoseira spp.), ki spadajo med ogrožene habitatne tipe v celotnem Sredozemskem morju. Rezultati so posebej koristni za oceno stanja združb rjavih alg v slovenskih obalnih vodah, prepoznavanje vzrokov za njihovo regresijo in pripravo predlogov ohranitvenih ukrepov.
COBISS.SI-ID: 4549455
Dvigovanje morske gladine je ena izmed očitnejših posledic podnebnih sprememb. Obalni pas je temu procesu še posebej izpostavljen, saj se flora in favna teh ekosistemov že odzivata na povečani okoljski pritisk. V Krajinskem parku Sečoveljske soline (KPSS) tako nekatere ptice gnezdilke (beločeli deževnik, mala in navadna čigra ter polojnik) s svojim prostorskim gnezditvenim vzorcem opozarjajo na prihajajoče spremembe. Rezultati razkrivajo značilno različne gnezditvene niše in individualistični odziv ptic na dani okoljski pritisk. Tovrstne ugotovitve so zelo pomembne za prostorske načrtovalce in odgovorne osebe v zavarovanih območjih, saj ponujajo kvalitetne informacije za pripravo in realizacijo strategij in omilitvenih ukrepov. Uporabna vrednost te raziskave je bila praktično dokazana že leta 2018, ko so v KPSS izvedli konkretne omilitvene ukrepe. Nekatere poplavljene zapuščene solinarske bazene so okopnili, v drugih pa zgradili umetne otoke z različno nadmorsko višino, s čimer so povečali potencialno gnezditveno površino za omenjene obrežne ptice. Informacije o tem primeru dobre prakse se širijo med strokovnjaki in upravljavci zavarovanih območij, raziskava pa je s tem več kot presegla lokalni okvir. Članek je bil s strani ARRS izbran za dosežek 'Odlični v znanosti 2017' na področju naravoslovja. Rezultati študije so bili predstavljeni tudi v video posnetku, ki ga je pripravila Slovenska tiskovna agencija (https://krog.sta.si/2466342/krcenje-obalnih-mokrisc-kot-posledica-podnebnih-sprememb-predstavlja-groznjo-nacionalni-biodiverziteti).
COBISS.SI-ID: 4117071
Članek predstavlja rezultate analize obsežne baze podatkov ()30 let) o koncentraciji klorofila a v kombinaciji s satelitskimi podatki zadnjega desetletja. Rezultati kažejo na globalno upadanje koncentracij klorofila, ki je najbolj izrazito v evtrofnem območju pod vplivom reke Pad, vendar smo ga zaznali tudi v Tržaškem zalivu. Upad klorofila sovpada z ugotovljenim zmanjšanjem koncentracij hranilnih snovi v severnem Jadranu. Rezultati študije izpostavljajo potrebo po razumevanju sprememb v fitoplanktonski združbi, ki se odražajo v zmanjšanju klorofila. Članek je od objave dalje naletel na veliko odmevnost (95 čistih citatov, Scopus CI), delno tudi zaradi podobnih opažanj o upadanju fitoplanktonske biomase iz drugih svetovnih območij. Izsledke študije o povezavah med fitoplanktonsko biomaso in sladkovodnimi pritoki, ki v veliki meri krojijo bilanco hranil v severnem Jadranu, smo uporabili pri razvoju metod za določanje ekološkega stanja po evropski vodni direktivi (2000/60/ES), saj je bil odnos pritisk/odziv fitoplanktona številčno ovrednoten.
COBISS.SI-ID: 2015055