Pilocitni astrocitom nizke stopnje zdravimo z resekcijo, vendar je potrebna dodatna terapija za tiste tumorje, ki so anaplastični. Arzeno trioksid (As2O3) se pojavlja kot učinkovito kemoterapevtik za zdravljenje levkemij in tudi že malignih gliomov, pri čemer predlagamo, da bi utišanje katepsina L omogočilo uporabo nižjih in manj škodljivih koncentracij As2O3, da bi dosegli željeni citotoksični učinek. Tu smo ovrednotili učinke As2O3 v kombinaciji s stabilnim shRNA utišanjem katepsina L na preživetje oz presnovo celic in apoptozo v primarni kulturi ponavljajočega se maligno spremenjenega pilocitnega astrocitoma (MPA). Te celice imajo izrazito visoke ravni katepsina L, tako v monoslojih kot v sferoidih. Po njegovem utišanju pa smo že z nižjimi dozami As2O3 dosegli citotoksičnost in apoptozo MPA sferoidov zaraidi povišanja kaspaze 3/7. Zato predlagamo gensko manipulacijo katepsinaL za bolj agresiven pristop zdravljenja astrocitomov z anaplastičnimi lastnostmi.
COBISS.SI-ID: 4369743
Gliomske matične celice (GSC) so populacija rakavih celic v glioblastomu (GBM), ki so odporne na terapijo. GSC potujejo v zaščitne niše preko interakcije med receptorji CXCR4/7 na GSC in kemotaktičnim citokinom SDF-1α. V nišah GSC je prisotna tudi cisteinska proteaza katepsin (Cat) K, ki cepi molekulo SDF-1α. V tej študiji smo z masno spektrometrijo pokazali, da CatK cepi N-terminalno domeno molekule SDF-1α, ki je regija SDF-1α za vezavo na njegove receptorje. SDF-1α, CXCR4 in CatK smo lokalizirali v nišah na tkivih rezinah GBM. Poleg tega so 2D in 3D invazijski poskusi z uporabo CXCR4/7-pozitivnih GSC in celic GBM pokazali, da SDF-1α ima kemotaktično aktivnost, medtem ko razgradnji produkti SDF-1α po inkubaciji s CatK tega niso imeli. Predlagamo, da je aktivnost CatK lahko obetavna strategija za preprečevanje potovanja GSC v niše, saj tako GSC postanejo bolj občutljive na terapijo.
COBISS.SI-ID: 4162895
Glioblastomi so najagresivnejša oblika možganskih tumorjev, za katere je značilna invazija posameznih celic glioblastoma v okoliško možganovino. Invazivna narava glioblastoma je posledica tudi komunikacije med rakavimi in stromalnimi celicami, ki vraščajo na mesto tumorja. Mezenhimske matične celice (MSC) so del mikrookolja glioblastoma, interakcije MSC s celicami glioblastoma pa so še vedno slabo raziskane. To je prva demonstracija specifičnih odzivov celic glioblastoma na MSC glede na podtip celic glioblastoma, kjer so MSC inhibirale invazijo celic U87 in povečale invazijo celic U373. Povečana invazija celic U373 ob prisotnosti MSC je bila posledica povečanega izražanja določenih proteaz Nasprotno pa te proteaze niso bile udeležene v invaziji celic U87 ob so-gojenju z MSC. Identificirali smo tudi gene, ki se različno izražajo v celicah U87 in U373 in bili lahko odgovorni za različen odziv celičnih linij glioblastoma na MSC. Dokazali smo, da je komunikacija med celicami glioblastoma in MSC odvisna od fenotipa celic glioblastoma, kar prispeva k heterogenosti tumorjev.
COBISS.SI-ID: 4238415
Povečana evtrofikacija vodnih teles spodbuja cvetenje cianobakterij, ki so nevarna zaradi proizvajanja različnih bioaktivnih spojin. V naši študiji smo proučevali kombinirane genotoksične učinke dveh splošno prisotnih cianotoksinov, in sicer mikrocistina-LR (MCLR) in cilindrospermopsina (CYN). Komet test in test mikrojeder z ustavitvijo citokineze smo uporabili za zaznavanje nastanka verižnih prelomov DNA (sb) in genomske nestabilnosti, skupaj s transkriptomskimi analizami izražanja izbranih genov, vključenih v metabolizem ksenobiotikov, takojšen / zgodnji odziv celic in odgovor na poškodbe DNA . Rezultati so pokazali, da je genotoksični potencial mešanice MCLR / CYN primerljiv s samim učinkovanjem CYN-om, kar nakazuje, da ima CYN večji genotoksični potencial kot MCLR.
COBISS.SI-ID: 4420431
Celične linije, ki se uporaljajo za določanje genotoksičnosti, nimajo vseh potrebnih encimov za aktivacijo/ detoksifikacijo mutagenov. Zaradi tega se uporabljajo frakcije pripravljene iz glodavskih jeter, ki pa le delno odražajo človeški metabolizem, kar posledično vodi do zavajajočih rezultatov. Predhodne ugotovitve kažejo, da nekatere jetrne celične linije izražajo encime I in II faze in lahko zaznavajo promutagene brez metabolne aktivacije; vendar pa njihovo uporabo ovirajo številne pomanjkljivosti. Namen študije je bil identificirati ustrezno celično linijo. Občutljivost dvanajstih jetrnih celičnih linij smo preučevali z elektroforezo posameznih celic. Poleg tega smo pri teh celicah proučevali značilnosti, ki so pomembne za njihovo uporabo pri testih genotoksičnosti (mitotična aktivnost, status p53, število kromosomov in genomska stabilnost). Tri celične linije (HuH6, HCC1.2, in HepG2) so zaznale predstavnike petih razredov promutagenov, namreč IQ in PhIP (HAAs), B(a)P (PAH), NDMA (nitrozamin), in AFB1 (aflatoksin), in so bile občutljive tudi na reaktivne kisikove zvrsti.
COBISS.SI-ID: 4521807