Automatika - Časopis za regulacije, meritve, elektroniko, računalništvo in komunikacije, Četrtletno ga objavlja KoREMA - hrvaško združenje za komunikacije, računallništvo, elektroniko, meritve in regulacije, članica IFAC-a
C.04 Uredništvo mednarodne revije
Izraz odločitveno drevo uporabljamo za dva različna namena, in sicer pri analizi odločanja kot orodje za podporo odločanja pri modeliranju in možnih posledic odločitev, kako izbrati najboljši potek dejavnosti v situacijah, kjer se soočamo z negotovostmi ter pri strojnem učenju ali podatkovnnem rudarjenju, kjer je uporabljen kot prediktivni model, kar pomeni mapiranje stališč o elementu, potrebnih za sklepe o ciljni vrednosti le-teh. Prispevek je osredotočen na strojno učenje DT-ja. DT model lahko opišemo z več imeni kot so to razvrstitveno drevo (drevo z diskretnim izidom) ali regresijsko drevo (drevo z zveznim izidom). Znotraj DT strukture listi predstavljajo klasifikacijo in veje pa predstavljajo povezave, ki pripeljejo do teh klasifikacij. Tehnika strojnega učenja, ki generira DT klasifikator iz podatkov, se imenuje učeče se odločitveno drevo ali krajše-odločitveno drevo.
B.06 Drugo
COBISS.SI-ID: 18606102Doktorska disertacija raziskuje možnosti za povečanje izkoristka močnostne pretvorbe in gostote moči enofaznega enostopenjskega mostičnega usmernika s korekcijo faktorja moči. Najprej smo preučili omejitve, ki preprečujejo hkratno povečanje gostote moči in izkoristka dvosmernih trdo-preklapljanih mostičnih pretvornikov. Izgube pri vklopu močnostnih tranzistorjev, ki so odvisne tudi od stikalne frekvence, prispevajo največji delež k celotnim izgubam mostičnih pretvornikov in posledično predstavljajo največjo oviro za hkratno povečanje gostote moči in izkoristka. Z namenom preprečitve povečevanja izgub pri močnostni pretvorbi z višanjem stikalne frekvence smo predlagali napreden način vodenja pretvornika, s katerim se doseže mehko preklapljanje tranzistorjev pri ničelni napetosti v celotnem območju delovanja enofaznega mostičnega pretvornika. Predlagani način vodenja temelji na obratovanju v nezveznem režimu delovanja in sprotnem prilagajanju stikalne frekvence. Z ustreznim obratovanjem v nezveznem režimu tako zagotovimo povratni tok, ki je potreben za praznjenje izhodnega parazitnega kondenzatorja močnostnega tranzistorja pred njegovim vklopom. Po izpraznitvi parazitnega izhodnega kondenzatorja je možen vklop tranzistorja pri ničelni napetosti. S časovno in bremensko-odvisnim spreminjanjem stikalne frekvence zagotovimo obratovanje na meji preklapljanja pri ničelni napetosti. Slednja predstavlja stikalno frekvenco, pri kateri dosežemo minimalni potrebni povratni tok, pri katerem je mogoče vzdrževati preklapljanje pri ničelni napetosti. Delovanje z minimalnim povratnim tokom je zaželeno z vidika minimizacije izgub v magnetnih jedrih in prevodnih izgub v močnostnem tokokrogu. Podali smo tudi navodila za načrtovanje takšnega načina vodenja, ki bo zagotovil zanesljivo preklapljanje tranzistorjev v mostični strukturi pri ničelni napetosti znotraj celotnega območja delovanja pretvornika. Delovanje in učinkovitost predlaganega načina vodenja je bilo prvotno preverjeno na dvosmernem DC-DC pretvorniku. Potrjeni so bili tako zanesljivi preklopi pri ničelni napetosti kot tudi odsotnost okrevanja notranje diode tranzistorjev in neželenega vklopa. Izvedli smo tudi primerjavo predlaganega načina vodenja v nezveznem režimu z najpogosteje uporabljanim delovanjem v zveznem režimu. Pri slednjem se preklopi tranzistorjev izvedejo pri polni zaporni napetosti. Rezultati primerjave so pokazali, da z uporabo predlaganega načina vodenja s preklapljanjem pri ničelni napetosti dosežemo višji izkoristek močnostne pretvorbe in ugodnejšo ter bolj enakomerno porazdelitev izgub v pretvorniku. Izrazito manjši je predvsem delež stikalnih izgub, ki dovoljuje uporabo manjših komponent za hlajenje in posledično omogoča povečanje gostote moči pretvornika. Izpostaviti je treba tudi dejstvo, da je za delovanje v nezveznem režimu zahtevana manjša induktivnost močnostne dušilke. Takšno induktivnost lahko dosežemo z uporabo manjšega magnetnega jedra, kar nudi možnost za dodatno zmanjšanje dimenzij pretvornika. Po uspešnem testiranju na dvosmernem DC-DC pretvorniku smo predlagali še način vodenja v nezveznem režimu s konstantno amplitudo povratnega toka in spremenljivo stikalno frekvenco, prilagojen za uporabo v AC-DC pretvorniku s korekcijo faktorja moči. V doktorski disertaciji je podrobno predstavljeno načrtovanje obravnavanega močnostnega stikalnega pretvornika, ki je bil tudi izdelan in eksperimentalno preizkušen. Proces načrtovanja je bil usmerjen v doseganje čim višjega izkoristka močnostne pretvorbe s pretvornikom čim manjših dimenzij. Eksperimentalni rezultati potrjujejo izredno visoko učinkovitost delovanja, saj znaša maksimalni izkoristek močnostne pretvorbe 98.4 %. Slednji je dosežen pri izhodni moči 1100 W. Ob visokem maksimalnem izkoristku pa pretvornik odlikuje tudi visok izkoristek v širšem območju delovanja, ki presega 97 % v celotnem območju izhodnih moči med 200 W in 3050 W.
D.09 Mentorstvo doktorandom
COBISS.SI-ID: 281705984V torek, 12. maja 2015, je bila na Univerzi Maribor, Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI) tradicionalna celodnevna prireditev »Mariborski robotski izziv«, ki združuje državna tekmovanja v robotiki za osnovnošolce, srednješolce in študente. Državno tekmovanje ROBObum, ki zajema ROBOsled in ROBOCupJunior, se tradicionalno izvaja skupaj z državnim tekmovanjem za študente in dijake RoboT. Že šestič smo organizirali državno tekmovanje RoboCupJunior v razredu Reševanje in letos drugič tudi v razredu Ples za osnovnošolce ter za dijake srednjih šol. Tekmovanje RoboCupJunior se izvaja po pravilih svetovnega robotskega tekmovanja za osnovnošolce in srednješolce. V atraktivni disciplini RoboCupJunior Ples je sodelovalo kar 7 ekip in letos drugič je sodelovalo tudi 7 ekip v popularnii disciplini RoboCupJunior Nogomet. Sodelovalo je tudi nekaj ekip iz Avstrije, Slovaške in Hrvaške. Najboljše ekipe z letošnjega državnega tekmovanja se bodo lahko udeležile svetovnega robotskega tekmovanja RoboCupJunior 2016 v Nemčiji.
D.11 Drugo
COBISS.SI-ID: 19062806