V članku je opisana nova regulacijska metoda, zasnovana na pulzno gostotni modulaciji in se lahko uporabi pri mikrorazsmernikih (DC-AC pretvornikih). Za potrebe takšne regulacije je bila razvita digitalna enota, ki je omogočala zelo hitro izvajanje matematičnih operacij in je bila zasnovana na “Spremenljivem programirljiven polju digitalnih vrat” (field programmable gate array FPGA). Regulacija je bila izvedena z dvema neodvisnima regulacijskima zankama. V prvi zanki je bila izvedena regulacija vhodnega toka, druga zanka pa je zagotovila sinusni izhodni tok. Pulzno gostotna modulacija je omogočala preklapljanje polprevodniških stikal izhodnega pretvornika pri ničelnem toku, kar je omogočilo dvig stikalne frkvence in s tem zmanjšanje fizičnih dimenzij pasivnih komponent pretvornika. Delovanje pretvornika je bilo eksperimentalno verificirano pri otočnem delovanju le-tega.
D.10 Pedagoško delo
COBISS.SI-ID: 19750678V prispevku sta predstavljena Razvoj in Izvedba slovenskih državnih robotskih tekmovanj Robot, ROBOsled v RoboCupJunior v Letu 2016, ki jih od LETA 2000 organizira Inštitut za robotiko Fakultete za elektrotehniko, računalništvo v informatiko Univerze v Mariboru v sodelovanju s srednjimi in osnovnimi šolami. Tekmovanje je namenjeno slovenskim osnovnošolcem, srednješolcem in dodiplomskim študentom. Za uspešno izvedbo tekmovanj je pomembno izobraževanje tako učencev kot njihovih mentorjev na vseh nivojih od učencev OŠ, dijakov SŠ in dodiplomskih študentov. Znotraj tekmovanja izvajamo tudi izobraževanja v obliki tematskih delavnic v krožkih robotike.
D.10 Pedagoško delo
COBISS.SI-ID: 14826523Z večanjem števila fotonapetostnih elektrarn se veča tudi njihov vpliv na električno omrežje v katero so priključene. Pogosto fotonapetostne elektrarne s svojim načinom delovanja negativno vplivajo na napetostni profil. Prehodi oblakov povzročajo hipno znižanje sončnega obsevanja, kar povzroči velike spremembe v izhodni moči v zelo kratkem času. Na območjih kjer je velika koncentracija fotonapetostnih elektrarn, lahko omenjeno delovanje povzroči hipni upad napetosti ali celo znižanje frekvence. Težave z velikimi spremembami v izhodni moči v zelo kratkem času se večinoma rešujejo s hranilniki energije, ki so sposobni reagirati v zelo kratkem času, da nadomestijo manjkajočo ali presežno moč in navidezno zgladijo izhodno moč. Istočasno so se neodvisno od fotonapetostnih elektrarn začele v električnih omrežjih pojavljati tudi polnilnice za električna vozila, ki se jim z vsako generacijo večajo nazivne moči. Najmočnejše hitre polnilnice so moči 120 kW na enoto, kar pomeni, da so precej velik porabnik glede na ostale običajne posamezne porabnike v okolici. To pa odpira možnost, da bi v primerih, ko pride do hipnega znižanja izhodne moči v bližnji fotonapetostni elektrarni, za čas prehodnega pojava znižali moč polnjenja polnilnice za električna vozila, ki bo jo potem postopoma zvišali do polne moči. S tem bi lahko lahko znižali negativen vpliv fotonapetostnih elektrarn na omrežje. V prispevku je prikazan primer simulacije kompenzacije motenj fotonapetostne elektrarne z začasnim zniževanjem moči polnilnice za električna vozila. Rezultati kažejo, da se s predlagano kompenzacijo moči napetostni profil lokalnega omrežja izboljša.
F.04 Dvig tehnološke ravni
COBISS.SI-ID: 19612438Članek opisuje novo vrsto DC-DC pretvornika, z zelo visokim napetostnim ojačanjem, ki se uporablja pri nizko-napetostnih virih in virih z veliko notranjo upornostjo kot so to termoelektrični generatorji. Uporabljen pretvornik je sestavljen iz dveh stopenj, stikalnih kondenzatorjev in pretvornika navzgor. Pretvornik je bil testiran v odprti in zaprti regulacijski zanki z uporabo regulatorja, ki je deloval v drsnem režimu. Pretvornik je bil modeliran in testiran simulacijsko in nato še verificiran eksperimentalno. Doseženo je bilo napetostno ojačenje 10 pri vhodni napetosti 4V.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 38609925Serijski hibridni pogon omogoča uporabo dveh neodvisnih virov energije, in sicer baterijski sistem in električni generator gnan z bencinskim motorjem. Sistem je redundanten, kar pomeni da v primeru okvare enega elementa v pogoski verigi ima na raspolago še drugi sistem. Poleg tega električni motor, ki poganja propeler letala, omogoča večjo zanesljivost delovanja in manjše stroške vzdrževanja v primerjavi z motorjem z notranjim izgorevanjem. Za vodenje hibridega pogona na varen in učinkovit način je načrtan in izdelan vmesnik človek-stroj. Vmesnik omogoča, da pilot, intuitivno izkoristiti vse prednosti hibridnega pogona, medtem ko istočasno zmanjšuje obremenitev na pilota, v primerjavi z upravljanjem motorja z notranjim zgorevanjem.
D.01 Vodenje/koordiniranje (mednarodnih in domačih) projektov